Fundacija za šport (FŠO) je 20. decembra lani dobila novo predsednico, nekdanjo odlično alpsko smučarko Katjo Koren Miklavec, ki je v dvoboju ugnala upokojenega veslača Iztoka Čopa ter zamenjala dosedanjega predsednika Bogdana Gabrovca. FŠO bo letos razdelila 11,7 milijona evrov sredstev iz razpisa za leto 2013. In prav zaradi razdelitve sredstev FŠO je bilo v Dnevniku lani porabljenega precej tiskarskega črnila. Tudi v zvezi s tem, da je direktor Gimnastične zveze Slovenije (GZS) Edvard Kolar FŠO očital, da je GZS po njegovem vedenju edina športna panoga, ki sredi leta še ni prejela zadnjega obroka sredstev FŠO. Kolar je izjavil, da če GZS ne bi imela svojega produkta, tekme svetovnega pokala v Mariboru (tega trži Gimnast, d.o.o., podjetje za izvajanje projektov in dejavnosti s pridobitnim značajem, ki je v stoodstotni lasti GZS), bi lahko gimnastično zvezo zaprli.

V roke smo prejeli dokument, ki razkriva številne odgovore. Kot smo večkrat pisali, mora biti namenskost porabe vseh programov, ki so dobili finančna sredstva od države, dokazana z računi. Svet Fundacije za šport določi programe, ki gredo v nadzor. Tega od leta 2011 izvaja nadzornica FŠO Vida Mihelčič, ki na koncu napiše poročilo, ga pošlje nazaj FŠO, s čimer je njeno delo končano.

Gimnastična zveza Slovenije se je leta 2011 na FŠO prijavila na tako imenovan razpis D2 (dejavnost športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport – program reprezentanc). Športne panoge morajo pripraviti predvideni pogodbeni obseg programa, ki je v primeru GZS znašal 307.390 evrov. Ker ima FŠO natančno določene kriterije za delitev javnih sredstev, o katerih smo v Dnevniku večkrat poročali, je po formuli GZS pripadla maksimalna višina financiranja v vrednosti skoraj 120.000 evrov. Pogodbe opredeljujejo višino sofinanciranja z omejitvijo, da sofinanciranje ne sme presegati 50 odstotkov dejanske vrednosti programa.

Gimnastična zveza Slovenije je v nadaljevanju pripravila poročilo v višini skoraj 240.000 evrov. Podobne prakse, kot so jo pripravili v GZS, uporabljajo v večini športnih panožnih zvez v Sloveniji, le da skušajo biti pri predvidenem pogodbenem obsegu programa natančnejši, saj končno poročilo izvajalca ne sme odstopati za več kot 15 odstotkov od predvidenega programa. V primeru gimnastične zveze iz leta 2011 pa je program odstopal za 22,2 odstotka.

Nadzornica fundacije Vida Mihelčič je pregledovala namembnost programa 19. julija 2012 v prostorih gimnastične zveze. Poleg Vide Mihelčič so bili navzoči še direktor GZS Edvard Kolar, vodja oddelka za administracijo Jernej Salecl ter strokovni sodelavec za računovodstvo in informatiko pri GZS Robert Grgič. Nadzornica je ugotovila, da je imela GZS neposrednih stroškov programa za skoraj 90.000 evrov (nekaj manj kot 69 tisočakov za moško gimnastiko in nekaj več kot 21 tisočakov za žensko gimnastiko). Za preostalih 146.000 evrov je Vida Mihelčič ugotovila, da so bili stroški posredni. Dokument je podpisala Vida Mihelčič, na njem pa sta tudi podpis Edvarda Kolarja in žig GZS.

FŠO priznava 50-odstotni delež stroškov sofinanciranja (v primeru GZS je znašal znesek 45.000 evrov). Izkazalo se je torej, da naj bi GZS v letu 2011 prejela za dobrih 75.000 evrov preveč javnega denarja. Iz tega naslova zadnjega obroka iz leta 2011 v višini 30.000 evrov bržčas ni prejela, poleg tega pa naj bi bila dolžna še 45.000 evrov, kar naj bi ji FŠO obračunala pri morebitnih naslednjih izplačilih.

Dokument med drugim razkriva vsebino dobrih 146.000 evrov, v katerih so v višini dobrih 107.000 evrov celotne oziroma delne plače šestih zaposlenih na GZS. Te so zelo visoke. Najvišja plača, ki je tudi edina prikazana v 100-odstotnem deležu, znaša dobrih 56.000 evrov. Drugih pet plač je delnih, deleži pa znašajo od 80 do 20 odstotkov osebnega dohodka. Dvajsetodstotni delež zaposlenega na GZS v našem dokumentu znaša dobrih 10 tisoč evrov…

Na Gimnastični zvezi Slovenije, ki v zadnjih treh letih prejema okrog 68 odstotkov javnega denarja, so 27. junija lani na korespondenčni seji izvršilnega odbora soglasno sprejeli sklep, da se vsem zaposlenim s 1. julijem znižajo plače za 20 odstotkov. Iz zapisnika je tudi razvidno, da je v drugi polovici lanskega leta GZS sporazumno prekinila delovno razmerje z generalnim direktorjem Edvardom Kolarjem. Le-ta je ostal imenovan kot generalni direktor GZS, svoje zadolžitve pa opravlja v okviru pogodbenega razmerja, ki opredeljuje enake zadolžitve, kot jih je imel v rednem delovnem razmerju. S tem se je strošek dela generalnega direktorja znižal za 35 odstotkov.