Na prvem simpoziju slovenskega združenja za fotomedicino in fotobiologijo, ki je potekal nedavno na medicinski fakulteti v Ljubljani, so predstavili nekaj področij medicine, kjer se ta terapija že uporablja ali pa njeno uporabo še raziskujejo.
Zdravljenje s svetlobo se izvaja z laserji, svetlobo emitirajočimi diodami – LED ter Bioptronom. Javnosti so bolj znani tako imenovani visokoenergijski laserji, ki lahko nadomeščajo skalpel, električni in radiofrekvenčni nož. Njihova uporaba je precej razširjena v oftalmologiji in otorinolaringologiji, saj so rezi zelo natančni, operirano mesto ne krvavi, rehabilitacija po operaciji je hitrejša, je pojasnil as. mag. Igor Frangež, predsednik združenja. Manj znani pa so nizkoenergijski laserji in svetlobo emitirajoče diode LED; ti se uporabljajo v fototerapiji (kot obsevanje) in pospešujejo celjenje. Tudi te metode se pri nas že uporabljajo, a ne v taki meri, kot bi se lahko, dodaja Frangež. V svetu so na tem področju vodilne skandinavske države, ZDA, Nemčija, Velika Britanija in Rusija, slednja predvsem po zaslugi dobrih fizikov, ki skrbijo za razvoj tega področja.
Tumor se zmanjša
Na simpoziju so med drugim predstavili fotodinamično terapijo: tudi pri nas (na Dermatološki kliniki v Ljubljani ter v Splošni bolnišnici Celje) jo nekateri dermatologi uporabljajo za zdravljenje rakavih sprememb na koži, a se širše še ne uporablja. Precej zadržana je tudi uporaba fotodinamične terapije na drugih področjih, predvsem v onkologiji. Drugod to terapijo uporabljajo na primer v paliativnem zdravljenju karcinomov v predelu pljuč, ki jih ni mogoče operirati. Terapija poteka tako, da bolniku v žilo vbrizgajo fotosenzibilno sredstvo (pri dermatoloških obolenjih ga nanesejo tudi na kožo), nato tarčni predel obsevajo z nizkoenergetskim laserjem ali LED-diodami. Terapija povzroči propad tumorskih celic in tumor se zmanjša. »Ta terapija ima zelo dobre rezultate in bolniku podaljša življenje,« je pojasnil Frangež. Njena prednost v primerjavi s kemoterapijo in radioterapijo je, da nima stranskih učinkov.
Fotodinamično terapijo uporabljajo ponekod tudi v ortopedski kirurgiji in revmatologiji: pri artritisih se zelo razraste sinovialno vezivno tkivo v prizadetem sklepu, pri kirurškem posegu artroskopsko to tkivo s posebnimi brivniki odstranijo. Namesto tega lahko razraščeno tkivo zmanjšajo s pomočjo laserja ali fotodinamične terapije: med artroskopijo v oboleli predel kirurg vstavi sondo, ki seva svetlobo. Krvavitev pri tem posegu je manjša kot pri klasičnem.
V travmatologiji zdravijo tudi kostne defekte, osteitise. Enega od pacientov z osteitisom, ki so ga na travmatološki kliniki UKC Ljubljana zdravili na običajen način s trombocitno pasto in avtologno spongiozo (lastnim kostnim tkivom), so dodatno tudi obsevali z LED-diodo; pri pacientu je prej kot običajno prišlo do zaraščanja kosti in je lahko prej začel obremenjevati operirano nogo. Pri zdravljenju so morali tudi nadomestiti primanjkljaj mehkih tkiv z režnjem (tkivom iz drugega dela telesa), po katerem so tako odvzemno mesto kot mesto, kamor so tkivo presadili, obsevali z LED-diodami. »Rezultat je bil praktično popolna regeneracija na odvzemnem mestu in uspešno celjenje na donorskem mestu,« je pojasnil zdravnik.
Svetlobno terapijo so začeli uporabljati tudi pri zdravljenju urinske inkontinence in tako imenovanem pomlajevanju nožnice v ginekologiji ter pri zdravljenju smrčanja in nočnih zastojev v dihanju (apnea). Tovrstno zdravljenje so doslej izvajali invazivno s kirurškim posegom. Pri zdravljenju s svetlobo uporabljajo srednjeenergijski laser, s katerim segrevajo želeno področje, to pa povzroči skrčenje vezivnega tkiva. S tem se tkivo ojača.
V teh primerih je terapija primarna; pri poškodbah mišic in sklepov ali pri zdravljenju ran, kjer obsevanje s svetlobo skrajša čas rehabilitacije, pa je to dodatna (adjuvantna) terapija, ki jo lahko uporabijo, ko poškodbe oziroma rane oskrbijo na klasičen način.
Kronične rane se prej zacelijo
Na Kliničnem oddelku za kirurške okužbe v sodelovanju s Travmatološko kliniko UKC Ljubljana že izvajajo zdravljenje kroničnih ran s pomočjo LED-diod. Te sevajo svetlobo ustreznega spektra, ki stimulira regenerativne procese v celicah na obsevanem mestu in prek povečane prekrvavitve in limfnega pretoka pospeši obnovo poškodovanega tkiva, zmanjšuje vnetje in deluje protibolečinsko. O delovanju in učinkih so opravili že veliko kliničnih študij, a niso poenotene in skeptiki v vsaki najdejo kakšno pomanjkljivost, je povedal Frangež. Zato so v luči pomanjkljivosti dosedanjih raziskav zastavili celovito, randomizirano dvakrat slepo študijo, v kateri želijo ugotoviti, za koliko se pod vplivom te terapije poveča prekrvavljenost na območju kronične rane. Sestavili so štiri skupine bolnikov, od katerih polovico obsevajo s pravo svetlobo, drugo polovico pa s placebo svetlobo. Pri bolnikih merijo prekrvavitev v predelu rane, površino rane in granulacijo, torej kako se rana celi, zaradi večje objektivnosti pa učinke merijo na dva načina. Prvi rezultati, ki so jih predstavili na simpoziju, so pokazali, da ta terapija pomembno poveča prekrvavitev, je povedal Igor Frangež. Načrtujejo, da bo študija končana do konca naslednjega leta.
Vpliv laserja na gibljivost semenčic
Z laserjem je mogoče izvajati tudi akupunkturo; klasična kitajska akupunktura je nekoliko boleča, saj terapevt zabada igle v točke, ki povzročajo bolečino, cilj laserske akupunkture pa je doseči isti učinek, a brez bolečine, saj točke obsevajo z laserjem.
Zanimivo področje je tudi uporaba fotobiomodulacije za izboljšanje gibljivosti semenčic pri zdravljenju neplodnosti pri moških. V »in vitro« raziskavi na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana se je izkazalo, da obsevanje z LED poveča gibljivost semenčic. Ugoden učinek bi bilo mogoče izkoristiti za povečanje uspešnosti postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Te raziskave so šele v začetnih fazah in jih opravljajo na tkivih v laboratoriju, saj je potrebna posebna previdnost zaradi morebitnega vpliva terapije na genetski material. Nizkoenergijska svetloba sicer ni ionizirajoče sevanje in načeloma ne vpliva na genetski material, je pojasnil Frangež.
