Raziskavo je letos prvič v zgodovini izvedlo Evropsko združenje bolnikov z jetrnimi boleznimi (ELPA) ob podpori Evropskega združenja za bolezni jeter (EASL) in s pomočjo ugledne inštitucije Health Consumer Powerhouse. S pomočjo raziskave so želeli med 30 evropskimi državami poiskati najuspešnejši »panevropski model« učinkovitega obvladovanja virusnih hepatitisov na nacionalni ravni. Končni rezultat je bil zbir številnih kazalcev odkrivanja, zdravljenja in preprečevanja okužbe ter kazalcev organizacije celostne obravnave virusnih hepatitisov na nacionalni ravni. Slovenija se je uvrstila na 2. mesto, takoj za Francijo.
»V komentarju k odličnemu slovenskemu rezultatu so poudarili, da ob osnovnih preventivnih ukrepih na nivoju državnih inštitucij največji delež strategije uspešnega obvladovanja okužbe s hepatitisom B (HBV) in hepatitisom C (HCV) sloni na sistematični strategiji in delovanju ekspertne skupine zdravnikov. V tem je 'slovenski model' izjema in se razlikuje od prvouvrščenega francoskega, kjer za to celostno skrbita sistematična strategija vlade in nacionalna politika,« je pojasnila prof. dr. Mojca Matičič, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, vodja slovenske ekspertne skupine za virusne hepatitise.
Malo okuženih
V Sloveniji ocenjujemo, da je odstotek prebivalstva okužen s HBV in najverjetneje pod en odstotek s HCV. Deleži okuženih so v skupinah z zvečanim tveganjem za okužbo bistveno višji. S HCV je okuženih okoli 22 odstotkov odvisnikov od drog, kar je po podatkih Evropskega urada za nadzor nad drogami drugi najnižji delež v EU. Država je namreč z ukrepi Inštituta za varovanje zdravja dovolj zgodaj posegla na nekatera ključna področja nadzora in preprečevanja širjenja virusnih hepatitisov, skupaj z uvedbo obveznega cepljenja otrok proti hepatitisu B pred vstopom v šolo, navaja Matičičeva. Leta 1997 se je nacionalne strategije in akcijskega načrta odkrivanja okužbe s HCV, njenega nadzora v najbolj ranljivih skupinah ter zdravljenja bolezni samoiniciativno lotila interdisciplinarna skupina strokovnjakov. Gre za unikatni pristop med evropskimi državami. Skupina je postavila temeljna nacionalna doktrinarna stališča, ki jih obnavlja in spodbuja njihovo vključevanje v vsakodnevno prakso.
Bolnike z virusnim hepatitisom v Sloveniji zdravi posebej imenovana skupina zdravnikov, večinoma infektologov, osrednja ustanova je Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ob njej pa še infekcijski oddelki bolnišnic v Celju, Mariboru, Novem mestu in Murski Soboti, vse v tesnem sodelovanju s kliničnimi virologi Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Bolnike s terminalnimi posledicami okužbe pa tudi nekatere druge zdravijo gastroenterologi-hepatologi.
Med prvimi izdelali priporočila za obravnavo hepatitisov pri odvisnikih
Skupaj s strokovnjaki centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od drog so leta 2007 v Sloveniji med prvimi na svetu izdelali priporočila za celostno obravnavo virusnih hepatitisov pri skupini odvisnih od drog, ki zaradi svoje učinkovitosti že služijo kot vzor nekaterim državam, v naslednjem letu pa jih v svoja priporočila namerava vključiti tudi Svetovna zdravstvena organizacija.
»Bolnikom so na voljo vsa zdravila, prav tako pa tudi vse večja ekipa zdravstvenih delavcev različnih področij, ki jim pomaga premagovati zahtevno zdravljenje. Uspešno sta bili v zadnjih 15 letih pozdravljeni več kot dve tretjini vseh zdravljenih bolnikov, kar je več kot primerljivo s preostalimi državami EU,« pove Matičičeva.
Ekspertna skupina je posegla tudi na področje odkrivanja okužbe, saj so na pobudo infektologov in s pomočjo kliničnih mikrobiologov od leta 2007 po Sloveniji izvajali akcije anonimnega brezplačnega testiranja na okužbo s HBV in HCV.
Strokovni multidisciplinarni timski pristop na nacionalni ravni, neprestano izobraževanje ter ozaveščanje strokovne in laične javnosti, raziskovanja, priprava pisnih gradiv, nenehno izpopolnjevanje organizacijskih in strokovnih pristopov ter dokaj enostavna in široka dostopnost do ustreznih zdravstvenih storitev so najverjetneje ključ do uspeha »slovenskega modela« obvladovanja virusnih hepatitisov, so še sporočili iz službe za stike z javnostmi UKC Ljubljana. lo
