"Pokojninska reforma je sprejeta, delovna zakonodaja bi lahko bila naslednja, ne grozi več referendum glede proračuna. Stvari bi lahko bile do konca leta zelo dobre," je menil veleposlanik, pa čeprav se država, kot je spomnil, sooča z valom protestov. Na veleposlaništvu trenutnih razmer sicer ne vidijo kot posebej nevarnih ali nestabilnih, je zatrdil.
Kot pozitiven razvoj Mussomeli vidi tudi izvolitev Boruta Pahorja za novega predsednika republike. Upa namreč, da bo Pahor uspel uresničiti svoje napovedi o preseganju delitev v državi.
Glede pričakovanj, da bo Pahor pomagal pri ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe z EU v Sloveniji, kjer se zapleta zaradi problema Ljubljanske banke, Mussomeli pravi, da je LB zelo zapleteno vprašanje, pri katerem bo potrebno skupno delo vseh odgovornih. Po njegovih besedah potekajo tiha pogajanja o rešitvi problema, ZDA pa v njih ne sodelujejo in tega niti ne nameravajo. Če bi bila potrebna mediacija tretjega o tem vprašanju, bi bila po njegovem mnenju za to nalogo primernejša Evropa.
V zvezi s protesti je Mussomeli dejal, da jih ima "rad, saj so zdrav znak vsake stabilne demokracije". Po njegovem mnenju je prav, da ljudje izrazijo nezadovoljstvo. Vsaka odprta družba potrebuje možnost takšnega izražanja mnenj, voditelji, ki so v službi naroda, pa jih morajo slišati. Vidi pa dva problema: nasilje ter pomanjkanje enotnega glasu oziroma skupnega cilja protestnikov v Sloveniji.
Zahteve protestnikov so po njegovem mnenju tako amorfne in nejasne, da ne vidi posebne prihodnosti zanje. Tudi na vprašanje, ali bi jih lahko podžgale danes objavljene ugotovitve protikorupcijske komisije v zvezi s premoženjem vodje Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića in premiera Janeza Janše, je odgovoril negativno.
V zvezi z nekaterimi očitki, da Janša in nekateri drugi demonizirajo protestnike, Mussomeli vidi krivdo na obeh straneh - medtem ko nekateri skušajo prikazati, da gibanje protestnikov povsem obvladujejo in manipulirajo 'strici iz ozadja', poskušajo nekatere levičarske skupine in mediji "oživiti nekaj, kar umira", je dejal.
Kar zadeva poročilo protikorupcijske komisije o premoženju Janše in Jankovića, se zdi Mussomeliju pomembno, da je komisija lahko pridobila podatke in jih objavila, kar vidi kot delovanje pravne države.
Konkretno vsebine poročila komisije ni želel komentirati, saj gre, kot je dejal, morda le za administrativno napako in bosta lahko tako Janković kot Janša ustrezno pojasnila, za kaj je šlo. Njunega odstopa Mussomeli ne pričakuje, po njegovem mnenju pa slovenski narod pričakuje, da bosta razjasnila, kako je do tega prišlo.
V zvezi z načrtovano privatizacijo dela državnega premoženja je Mussomeli dejal, da za slovenske banke v ZDA trenutno ni interesa. Precej zanimanja vlagateljev je za drugo državno premoženje, a vsi čakajo na nadaljnji razvoj v Sloveniji. Glavni zadržek je ohranitev 25-odstotnega lastniškega deleža države. Če bi tega odpravili, bi bile tudi slovenske banke bolj zanimive za vlagatelje, je prepričan.
