»Rešite Maribor, odstopite!« je pisalo na enem izmed največjih transparentov, ki so jih protestniki včeraj prinesli pred sedež mestne občine. Tam se je popoldne zbralo približno dva tisoč ljudi, ki so v neprijetno mrzlem vremenu dobri dve uri vztrajali na prostem in glasno ter odločno, a hkrati miroljubno protestirali zoper lokalno oblast in politične sodelavce Franca Kanglerja. Številni so s seboj prinesli metle, da bi simbolično pometli nesnago iz mestne uprave. Policija spet ni imela dela. Nasilnih izgredov namreč ni bilo, v občinsko stavbo je priletelo zgolj nekaj jajc, niso pa je protestniki obmetavali s kamenjem in drugimi trdimi predmeti, pa čeprav je bilo že pred neorganiziranim zborovanjem znano, da Kanglerjeva politična koalicija v bližnji prihodnosti noče razpustiti mariborskega mestnega sveta.

Svetniki nasprotujejo (samo)razpustitvi mestnega sveta

Dobre štiri ure pred začetkom včerajšnjega protesta mestni svet ni izpolnil ključne zahteve demonstrantov, in sicer tiste, naj se nemudoma (samo)razpustijo. V mestnem svetu bodo zato poslej sedeli skorajda samo koalicijski partnerji in podporniki Franca Kanglerja, saj so štirim odstopljenim svetnikom SD in svetnici Zares Janji Vidmar včeraj sledili še trije svetniki. In so nepreklicno odstopili.

Gregor Pivec, predsednik mariborskega odbora SDS, je pred včerajšnjo sejo dejal, da v stranki nasprotujejo takojšnji razpustitvi sveta zato, ker hočejo prej sprejeti proračun za letošnje leto. Temu primerno so na seji glasovali »Kanglerjevi« svetniki, ki so že na začetku zavrnili pobudo samostojnega svetnika Gregorja Jagra, da bi samorazpustitev sveta uvrstili na dnevni red. Zaradi takšnega razpleta je Jager zatem sporočil, da izstopa iz mestnega sveta, enako pa sta ukrepala tudi svetnika Melita Cimerman (Zeleni Slovenije) in Melqart Mohamad Berro (Klub samostojnih svetnikov).

So se pa v koaliciji strinjali z uvedbo točke dnevnega reda, na kateri so sprejeli sklep, po katerem bo Kangler prihodnje tri mesece prejemal nadomestilo županske plače. Za je glasovalo 24 svetnikov, proti pa trije. Med pobudami svetnikov se je znova veliko govorilo o razvpitem javno-zasebnem partnerstvu med mariborsko občino in Iskro Sistemi, ki je poglavitni povod mariborskega protestiranja.

Že pred tem so iz županovega kabineta poslali obvestilo o izvajanju tega spornega projekta, ki je odločilno prispeval h Kanglerjevemu odstrelu. Iz gradiva izhaja, da so v prvih dveh mesecih (do 16. decembra) merilne radarske naprave ujele in slikale 68.757 prehitrih motornih vozil. Iz priloženih statistik je mogoče izračunati, da bi Iskri Sistemom teoretično pripadalo za več kot 4,5 milijona evrov, če bi občina pobrala kazni prehitrim voznikom. To bi pomenilo, da bi si zasebni partner v komaj dveh mesecih odplačal že blizu 15 odstotkov stroškov naložbe, ki so jo v svojih dokumentih napihnili na vrtoglavih 30 milijonov evrov in napovedali odplačilo stroškov šele v desetih letih.

Vendar Iskra Sistemi, ki so v preteklih tednih zamenjali večino vandalsko uničenih radarskih stolpov, doslej niso prejeli niti evra, saj mestno redarstvo ni izdalo niti enega plačilnega naloga. Na mestni občini so dodali podatek, da imajo za takšno kaznovanje še dovolj časa, ker veljata relativni dveletni in absolutni štiriletni zastaralni rok. O tem, kakšni vzgojni smisel bi imelo takšno zapoznelo kaznovanje, v sporočilu občine seveda ni niti besede.

Ničnostno tožbo bodo vložili pravobranilci

So pa pojasnili, zakaj (še) ne pošiljajo »radarskih« položnic; hočejo počakati na razplet nadzora (ne)zakonitosti sklenjene pogodbe javno-zasebnega partnerstva, ki so ga sprožile pristojne institucije na pobudo poslanca Matevža Frangeža (SD) in komisije za preprečevanje korupcije. Zahtevo o ničnosti pogodbe bo v kratkem vložilo državno pravobranilstvo, zakonitost pogodbe pretehtavata tudi računsko sodišče in ministrstvo za finance. Urad informacijske pooblaščenke pa je sprožil inšpekcijski postopek v zvezi s širino kota zajemanja posnetkov, s katerimi se dokumentirajo prekrški. Na sporno širokokotno fotografiranje »lačnih francev« smo že pred časom opozorili v Dnevniku.

Iskri se vandalizem izplača

S Policijske uprave Maribor pa so sporočili, da jim je uspelo izslediti 34-letnega Mariborčana, ki naj bi 23. oktobra v križišču Ceste Proletarskih brigad in Ljubljanske ulice uničil radarsko napravo, s tem ko je nasilno odprl kovinska vratca in zatem v njej zanetil ogenj. Osumljenec, ki so ga kriminalisti kazensko ovadili zaradi poškodovanja tuje stvari, naj bi Iskri Sistemom povzročil za več kot 12.000 evrov škode, so sporočili policisti.

Če je ta podatek točen, bodo Iskra Sistemi z vandalizmom celo profitirali. Dušan Šešok, prvi mož podjetja Iskra, je namreč prejšnji mesec za časnik Finance izjavil: »Vsak radar je zavarovan za 30.000 evrov in za 18 radarjev smo tudi že vložili zahtevo za povračilo škode. Skupaj bomo pred koncem leta od zavarovalnice dobili med 250.000 in 300.000 evrov odškodnine.«