Ministra za izobraževanje Žiga Turka bi danes na mizi morali čakati po njegovih navodilih popravljeni predlogi razpisov za vpis v študijske programe v prihodnjem študijskem letu. Do danes naj bi namreč univerze in visokošolski zavodi v razpisih za petino znižali število vpisnih mest na študijskih področjih humanistike, umetnosti ter družbenih, poslovnih, pravnih in upravnih ved. A na univerzah pravijo, da tega navodila niso upoštevali. Tudi zato, ker gre po mnenju rektorjev za nezakonita navodila, ki posegajo v avtonomijo univerz. Kot je znano, je predbožično navodilo ministra Turka prišlo po tem, ko so razpis prostih vpisnih mest na univerzah že pripravili in uskladili. Za popravke bi torej potrebovali precej več časa.
A minister Žiga Turk je včeraj pojasnil, da od univerz ne zahteva dodatnih popravkov razpisa na omenjenih smereh za 20 odstotkov. Gre za razmerje mest na posamezni univerzi glede na razpisana vpisna mesta iz lanskega razpisa. Če je posamezna univerza omenjena področja že v razpisu, ki bo izšel januarja, že omejila, ji tega ne bo treba početi ponovno. Prav tako pa gre po njegovem le za okvirje, v katerih so možni dogovori znotraj posameznih članic.
Kakor koli že, razpis za vpis v študijske programe za prihodnje leto mora iziti do konca tega meseca, pred tem pa ga mora obravnavati in potrditi vlada, pravijo na ministrstvu. »Če se bo vlada zmanjševanja vpisnih mest lotila kar sama, se bo vsaj vedelo, kdo to počne,« pravijo na univerzah. Kako se bodo odzvali, še ne vedo. »O tem se bomo odločili, ko in če bo do tega prišlo,« pravijo na primorski univerzi.
Kot strela z jasnega
Razpis, ki ga niso popravljali, je na primorski univerzi sprejel senat univerze in ga v tako kratkem času nikakor ne morejo spremeniti: »Tudi in predvsem zato, ker bi takšno spreminjanje zaradi zunanjega posega za univerzo pomenilo samoodpoved lastni avtonomiji, ki nam jo zagotavlja ustava,« pravijo. Visoko šolstvo ne prenese hitrih sprememb, še opozarjajo na Primorskem, zato bi morale biti usmeritve za pripravo razpisa za vpis predlagane najkasneje septembra lani.
Podobno pravijo na ljubljanski univerzi. Če bi želeli spreminjati razpis, bi se moral najprej sestati senat vsake fakultete posebej, posebna komisija senata univerze, na koncu pa bi spremenjen predlog razpisa moral potrditi še senat univerze. Vsako sejo je treba napovedati pravočasno, opozarjajo, saj je za sprejemanje odločitev nujna sklepčnost.
Tudi v Mariboru razpisa niso popravljali. »Konec septembra smo ministrstvu poslali dveletni plan vpisov v študijske programe in v odgovoru ni bilo niti besedice o vsebinskih navodilih. O tem konkretnem navodilu, ki je prišlo z ministrstva zadnji petek pred božično-novoletnimi prazniki, pa naj si vsak misli svoje.« Če bo vlada v razpis posegala po svoji volji, bo za to morala prevzeti tudi odgovornost, še opozarja rektor dr. Danijel Rebolj.
Študij dražijo programi, ne študenti
Sicer pa sta rektorja ljubljanske in mariborske univerze dr. Stanislav Radovan Pejovnik in dr. Danijel Rebolj v zadnjem pismu ministra in javnost opozorila, da je največji strošek število razpisanih programov in ne toliko število vpisanih študentov, kar po njunih besedah še posebej velja za družboslovje in humanistiko. Ministru pa sta svetovala, naj za ta področja najprej omeji koncesije zasebnim fakultetam: »Prvič zato, ker naj se država ne bi vmešavala v zasebno podjetništvo (to stališče je vlada že velikokrat poudarjala), drugič pa zato, ker so koncesije razumne le takrat, ko javne institucije določenih storitev ne izvajajo.«
Na ministrstvu so nam sicer povedali, da so navodilo o zmanjšanju vpisnih mest poslali vsem izvajalcem visokošolskega izobraževanja, ne le javnim univerzam. Zato smo tudi nekaj samostojnih visokošolskih zavodov vprašali, ali so razpis tem navodilom prilagodili. Njihove odgovore še pričakujemo.
