Za Slovenijo bo v Španiji igral tudi vratar Primož Prošt. Ta je priznal, da je na tekmi francoske lige stavil, da bo njegov klub, državni prvak Montpellier, izgubil prvi polčas proti Cesson-Rennesu, tedaj zadnjemu na lestvici. Prošt v prvem polčasu ni igral, na igrišču je bil v drugem. Priznal je, da je s stavo zaslužil 5700 evrov. Zakaj je to storil? Pravi, da ne ve.
Odrasel človek ne ve, zakaj je svoj denar vložil v stavo! In to v času, ko je bilo o zlorabi stav in podkupovanju na tekmah v različnih športih toliko povedanega in napisanega. Prošt pravi tudi, da ni sodeloval pri domnevnem nameščanju izida tekme. Posledično ni imel notranjih informacij o rezultatu, ki bi mu lahko pomagali pri stavi na določen rezultat. Mu verjamete?
Sicer pa to z vidika slovenskega rokometa niti ni ključno. Dejstvo, da je Prošt stavil proti svojemu klubu, je dovolj velik razlog, da bi moral nositi pokoro tudi v Sloveniji (v tujini jo je, kajti Montpellier ga je odpustil). Njegovo dejanje je bilo nemoralno in neetično. In to je Rokometna zveza Slovenije (RZS) s predsednikom Franjem Bobincem in selektorjem Borisom Deničem na čelu podprla. Za ugled rokometa je odločitev selektorja, da Prošta uvrsti na razširjen seznam rokometašev za svetovno prvenstvo, enaka katastrofi. Selektor in rokometna zveza sta javnosti in predvsem mladim športnikom sporočila: podpiramo neetičnost in nemoralnost, zato vam bomo ne glede na vaša dejanja vedno stali ob strani, če le prihajate iz naših vrst.
Zato je nastop slovenske rokometne reprezentance na svetovnem prvenstvu že pred začetkom neuspešen. Niti naslov svetovnega prvaka ne more oprati velikanskega madeža, ki ga bodo ne le Prošt, ampak vsi slovenski reprezentanti nosili na tekmah v Španiji. Da, to je naredila rokometna zveza: onečastila je dres z državnim grbom in v brezno potegnila vse – od nadobudnega dečka, ki je prvič žogo vrgel proti golu, do reprezentantov. Če bi bilo Proštu zares žal in bi prevzel odgovornost, kot je rekel, da jo bo, bi se nastopu na svetovnem prvenstvu odpovedal sam. Moralo bi ga biti tako sram, da se pred rokometnim svetom niti ne bi upal prikazati.
Tudi tisti reprezentanti, ki z afero nimajo nič skupnega, bi lahko razmislili o odpovedi sodelovanja v takšni ekipi. Če so v košarkarski reprezentanci nekateri ravnali nečastno, ker niso želeli igrati zanjo, bi tisti rokometni reprezentant, ki bi se odpovedal nastopu na svetovnem prvenstvu, ravnal nadvse častno.
A slovenski rokomet sporoča, da mu za dostojanstvo ni mar.