Daleč od oči, daleč od srca. Ameriški nogomet je bil vrsto let v Evropi povsem obroben šport. Spadal je v kategorijo eksotičnih športov, ki ni zanimal nikogar, saj se ga tudi spremljati ni dalo nikjer. Do preobrata v dojemanju je prišlo s pojavom satelitske in kabelske televizije, še bolj pa z internetom. V evropske domove je s tem začel prihajati tudi signal z ameriških zelenic, kjer pa v ospredju niso nogometaši z okroglim usnjem, ampak neustrašni človeški oklepniki. Zanimanje za ameriški nogomet se je občutno povečalo, tako da imamo že nekaj let tudi v Sloveniji moštva, ki se ukvarjajo s to igro, pa še prav nič slaba niso. Ne nazadnje so Ljubljana Silverhawks lani osvojili naslov prvaka v srednjeevropski ligi.

Elita ameriškega nogometa ostaja na drugi strani Atlantika. Tekmovanje NFL je bilo ustanovljeno leta 1920. Za primerjavo – košarkarska liga NBA se je začela leta 1946, hokejska liga NHL pa leta 1917. Tedaj je ameriški nogomet igralo enajst moštev, zdaj pa jih je dvaintrideset. Konec decembra se je končal redni del sezone, v teh dneh pa se začenja končnica, ki bo vrhunec dočakala 3. februarja, ko bo v New Orleansu Super Bowl ali po slovensko finale lige NFL. Gre za dogodek, ki je precej več kot samo finalna tekma, saj na ta večer zastane čas. Super Bowl je izrednega pomena tudi za glasbeno industrijo, saj je nastop ob polčasu tekme eden vrhuncev kariere, ki ga lahko doživi izvajalec popularne glasbe. Letos bo ta čast pripadla pevki Beyonce, skupaj z njo pa se bodo ponovno zbrala dekleta iz skupine Destiny's Child, družbo na odru pa ji bo delal še partner in raper Jay-Z.

Prvič so finale v obliki Super Bowla odigrali leta 1967. Desetletja kasneje je to postal drugi največji dan po porabi hrane v Združenih državah Amerike, saj Američani več hrane pojejo le na zahvalni dan. Super Bowl, odigran leta 2011, je postal tudi najbolje gledan ameriški televizijski program v zgodovini. Povprečno si je dogodek ogledalo 111 milijonov ljudi, s čimer je z vrha izrinil Super Bowl iz leta 2010, pred tem pa je rekord 28 let držala zadnja epizoda nadaljevanke MASH.

Ob vseh teh podatkih in dejstvu, da NFL ustvari devet milijard dolarjev dobička na leto, pa se sliši skoraj neverjetno, da obstajajo številne pobude, da se ameriški nogomet povsem prepove. Ameriška zdravstvena revija Neurology je namreč septembra lani objavila rezultate raziskave, da naj bi bilo za igralce ameriškega nogometa kar tri- do štirikrat bolj verjetno, da bodo po koncu kariere trpeli za posledicami možganskih poškodb.

Prav na isti dan je komisar lige NFL Roger Goodell objavil, kako so donirali 30 milijonov dolarjev ameriškemu nacionalnemu inštitutu za zdravje, ki naj bi bili namenjeni izboljšanju zdravljenja možganskih bolezni. NFL je s to potezo skušal tudi preglasiti kritike po dveh samomorih nekdanjih igralcev. Leta 2011 se je v prsi ustrelil Dave Duerson, ki je v poslovilnem pismu zapisal, da je to obliko samomora izbral zato, da bodo lahko zdravniki preučili stanje njegovih možganov, potem ko je vrsto let trpel zaradi depresije. Leto kasneje je enak način samomora izbral še en nekdanji igralec Junior Sean. Njegov soigralec Gary Plummer je kasneje dejal: »Junior je igral več kot dvajset let. Povprečno je z glavo trčil vsaj petkrat na tekmo, kar skupno znese 1500 trkov z glavo v vsej karieri.«

Trenutno se liga NFL sooča s tožbo 2000 bivših igralcev, med kateri sta tudi člana hiše slavnih Bruce Smith in Art Monk. Vsi trdijo, da zdravniki in uradniki lige dobro vedo za vse nevarnosti, a ne storijo prav ničesar.