Socialno podjetništvo je profitna dejavnost, a za razliko od klasičnega podjetništva, ki postavlja v ospredje maksimizacijo lastniškega kapitala in maksimizacijo dobička, socialno podjetništvo kot osrednjo filozofijo poslovanja postavlja v ospredje ustvarjanje družbeno dobrega, družbeno odgovorno vrednost. A brez dobička ni niti socialnega podjetništva in prav tukaj je Slokar zelo jasen.
S projekt, v sklopu katerega poteka izobraževanje mladih, je po slabem letu že precej drugačen kot na začetku, kajne?Seveda, tedaj smo bili popolni začetniki. Nismo imeli niti učbenikov. Pa vendar smo akademijo uspešno izpeljali. Zdaj bomo poskrbeli, da bomo sami delno financirali akademijo, saj bomo začeli delati njoke in jih zamrznjene prodajati v trgovinah. Prvi dogovori so obetavni. Drugače ne gre, kot da gremo prodajat in izkupiček namenimo akademiji. Nič ne pade z neba. To sem že davno ugotovil. Čakanje, da bodo drugi kaj naredili namesto tebe, ni smiselno.
Konec meseca pa se že začenja druga S AkademYja, v kateri se bo tokrat izobraževalo 14 mladih iz socialno šibkejših družin.S AkademYja se začne 28. januarja, izbore pa imamo že 19. januarja. A zdaj nam bo bistveno lažje kot prej.
Je pomembno, da ima mlad človek podjetništvo v genih, tako kot vi, ki prihajate iz podjetniške družine, ste zaradi tega v prednosti pred drugimi.Seveda. Domača vzgoja je zelo pomembna. A jaz sem svoj talent nekako nadgradil, saj sem se odločil, da bom šel naprej. Izbral sem socialno podjetništvo. Poleg tega imam veliko idej in sposobnost produktom, ki jih podjetja ne znajo uspešno prodati, vdihniti zgodbo, ki jim zagotavlja prav to – prodajni uspeh. Lahko si predstavljate, da se doma kar velikokrat sprem s svojimi starši. Med drugim niso verjeli, da bomo odprli podjetje v Londonu, pa smo ga mesec dni nazaj.
Po izobrazbi ste absolvent logistike, kar je daleč od kuhinje ali trženja. Brez zadržkov stopate v nove projekte, pa tudi težave S projekta na primer rešujete sproti.(Smeh) Pravijo Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Ampak to drži. Greš v akcijo in zadeve izpelješ! Tako enostavno je to.
Kaj pa naj naredijo mladi, saj so mnogi zaradi stiske, v kateri so zaradi brezposelnosti, dobesedno v krču.V veliki meri so si tudi sami krivi, da je tako. Predlagam hitro in poceni metodo: greš v knjižnico, plačaš članarino, si sposodiš prvo knjigo in začneš. Tudi jaz si nisem predstavljal, da bom kdaj vodil kuharski klub ali pa dal na trg kozarce. Knjige ti širijo obzorja in te učijo povezovati vzorce v celoto. Lateralno razmišljanje, metoda dr. Edwarda de Bona, me je naučila ravno tega – išči, kar potrebuješ, poveži med seboj in lahko boš delal čudeže.
Zato tudi iščete podobne sodelavce – ki iščejo nove poti in delajo z užitkom.Iz CV o človeku ne izveš prav veliko. Na začetku jim namenoma rečem, da plače ne bodo dobili, če si je ne bomo vsi skupaj zaslužili. Zdaj nam gre sicer lažje, saj se takoj, ko se pred mene postavijo ovire, lotim iskanja rešitev. A vedno ni bilo tako. Veliko neprespanih noči je bilo. A take preizkušnje so dobrodošle.
Mlada generacija podjetnikov tudi povsem drugače gleda na neuspehe kot drugi?Če posel ne gre, zadeva propade. Vendar pa se pobereš in začneš na novo. Res je, da v Sloveniji še velja miselnost, da je, če propadeš, konec tvojega življenja, kar je povsem zgrešeno. V zadnjih petih letih sem do neke točke pripeljal vsaj 30 projektov, med drugim smuthi - sveže stisnjen sok, za katerega pa nisem imel kapitala, da bi projekt zagnal. Delal sem raziskave, pisal poslovne načrte... iz vsega tega sem se učil.
Poučevanja podjetništva v našem izobraževalnem sistemu ni prav veliko...Po mojem mnenju bi ga na nek način lahko uvedli že v vrtce in v osnovne šole, če bi zadeve začeli delati drugače. Naj orišem svoje razmišljanje nekoliko drugače. Imam nekajmesečno nečakinjo in preden ji kupim igračo, najprej pomislim, kako ji bo koristila, kaj se bo z njeno pomočjo naučila novega. Pri mladih je treba spodbujati ideje in njihovo uresničevanje. Sploh pa se mi zdi pomembno, da mladim o podjetništvu predavajo ljudje, ki imajo izkušnje in ki so jim zgled.
Vas je bilo v poslu kdaj strah?Seveda, a na napakah se učimo. Ko je pred leti kuhar čez noč povedal, da ga ne bo, dekle v strežbi pa je zbolelo, sem ostal praktično sam in vso noč nisem spal. Zdaj sem temu le posmejim in se osredotočim na iskanje rešitve. Tudi delo v strežbi ali za tekočim trakom nas lahko česa nauči, pomembno pa je seveda, kako ga dojemamo! Če opazuješ stvari okoli sebe in hodiš po svetu z odprtimi očmi, se lahko izjemno veliko naučiš. Eno leto, ki sem ga preživel na Pristopu, je neprecenljivo.
Brez nenehnega učenja torej ni napredka.Sam se sicer ne izobražujem več toliko na področju podjetništva kot v preteklosti, saj se veliko naučim skozi projekte. Proces dela mi to omogoča. Delam pa zato več na osebnostni rasti – kaj želim doseči v življenju, kakšna so moja načela... Vsak dan si ogledam 20-minutni TED talk ali pa preberem 20 do 30 strani knjige. To je moj večerni ritual. Res pa je, da ko osvojiš neko količino informacij, se stvari začnejo odvijati nekako same od sebe.
Tudi pri S AkademYji je bilo tako, da ste se učili skozi projekt in rasli z njim.Zdaj nam je jasno, kaj vse potrebujemo. Vzorec nam je torej znan in lahko ga apliciramo tudi na druge projekte. Kmalu bomo zagnali tudi glasbeno akademijo, želim pa tudi, da zaživi akademija na področju lesa.