Posavje je pokrajina, ki to je in ni. Uradna državna statistika jo vodi pod imenom Spodnje Posavje, kar Posavcem ni všeč. Zatrjujejo, da je Posavje v Sloveniji samo eno in ne potrebuje pridevnika spodnje. Med Zidanim Mostom in Ljubljano se namreč razprostira Zasavje, od prestolnice naprej pa je že Gorenjska. Poleg tega po njihovem pod Posavje ne sodijo zgolj občine Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica, kar jim ravno tako (skopo) priznava uradna statistika, temveč tudi Radeče na skrajnem severozahodu in Bistrica ob Sotli na skrajnem severovzhodu. Obe sta že nekaj let vključeni v regionalno razvojno agencijo s sedežem v Krškem in ko prideta na vrsto, predsedujeta Svetu posavske regije.
V regiji so se v preteklem letu največ ukvarjali z energetiko, natančneje z gradnjo verige spodnjesavskih (ne spodnjeposavskih) hidroelektrarn. Županom in članom posebnega lokalnega odbora za spremljanje njihove gradnje pod vodstvom energičnega Nika Galeše so največ sivih las povzročale zamude pri gradnji bazena za HE Krško in pripravi dokumentacije ter potrebnih soglasij za gradnjo HE Brežice, ki jo bodo zaradi tega namesto lani začeli graditi šele letos.
V civilni iniciativi proti gradnji mostu čez Savo
Prebivalce na obeh bregovih Save med sabo povezujejo mostovi. Teh je zadnja leta vedno več. Enega so zgradili med gradnjo HE Blanca, drugega pa med gradnjo HE Krško. Tretjega bodo v sklopu gradnje nove krške obvoznice zgradili prihodnje leto, četrti, peti in šesti pa trenutno nekoliko visijo v zraku. Tisti v Logu pri Sevnici bi moral biti po prvotnih zamislih zgrajen že v sklopu gradnje HE Blanca, a se je pri urejanju prostorskega načrta in iskanju potrebnega denarja preveč zatikalo. Tretji krški most bodo, če bo vse po sreči, začeli graditi prihodnje leto, ravno tako si tretjega želijo tudi v Brežicah, a se jim je konec preteklega leta zgodila civilna iniciativa, ki gradnji nasprotuje, češ da bo po nepotrebnem šlo v nič preveč kmetijskih zemljišč in da bodo ob mir in zdrav zrak. Kako se bo zadeva razpletla, je težko predvideti. Na občini kar ne morejo verjeti, da želijo občani težko prigarani projekt, podprt z državnim denarjem, kar tako zavreči. Še slabše kaže mostu čez Savo ob jezovni zgradbi prihodnje HE Mokrice. Prebivalci ob meji s Hrvaško si ga močno želijo, saj jih od najbližjega, brežiškega, loči kar 10 kilometrov razdalje. Država se o tej premostitvi za zdaj noče niti pogovarjati.
Nenehno navzoč strah pred poplavami
Zamuda pri gradnji zadnjih dveh elektrarn načenja živce tudi prebivalcem naselij v spodnjem toku Save, ki sta jih v zadnjih letih Krka in Sava nekajkrat potopili. Na obljubljene obrambne nasipe čakajo kot Sahara vodo. Poplavna ogroženost tudi sicer predstavlja enega večjih problemov v regiji, kjer so zaskrbljeni še zaradi napovedanega ukinjanja nekaterih regijskih institucij. Policijsko upravo so predlani že izgubili, zdaj so na spisku menda še brežiška splošna bolnišnica, davčna uprava ter območna geodetska uprava v Sevnici. Zaradi vseh naštetih zadev, ki morijo ljudi v tej vetrovni pokrajini, se mnogi sprašujejo, kako je mogoče, da se je toliko tega zgrnilo nadnje ravno v času, ko imajo prvič v zgodovini v vladi kar dva ministra: Andreja Vizjaka in Franca Bogoviča.
Razočarani Krčani
Razočarani so zlasti v Krškem, kjer še vedno zaman čakajo na izpolnitev obveznosti iz podpisanih protokolov med občino in državo, na podlagi katerih so Krčani zadnji odstopili del svoje zemlje za gradnjo trajnega odlagališča radioaktivnih odpadkov, v »zameno« pa so morali pred koncem lanskega leta krepko oklestiti občinski proračun. Odlagališče bi moralo biti sicer zgrajeno letos, a je do začetka gradnje še daleč.
Med neizpolnjene cilje lanskega leta v sosednjih Brežicah štejejo zlasti to, da jim ni uspelo dokončati občinskega podrobnega prostorskega načrta, v Sevnici pa obžalujejo, da jim pod streho srednje šole ni uspelo pripeljati nobenega novega učnega programa. Pri oziranju na preteklo leto so v vseh občinah zadovoljni z dosežki pri gradnji in obnovi infrastrukture, pri čemer v Sevnici izpostavljajo izboljšanje vodooskrbe, gradnjo novega vrtca v Krmelju ter začetek gradnje širokopasovnega omrežja, v Krškem uspešno obnovo gradu Rajhenburg, Mencingerjeve hiše ter vrtca na Vidmu, v Brežicah pa gradnjo športne dvorane, obnovo grajske viteške dvorane ter vpis prve generacije študentov fakultete za turizem. Največjo pridobitev v Kostanjevici na Krki predstavlja dokončanje športno-rekreativnega centra pri šoli in začetek prenove ceste skozi Prekopo.
Tudi letos nekaj pomembnih naložb
Za letošnje leto v vseh posavskih občinah ocenjujejo, da bo zaradi neukročene krize med potrebami, izzivi, željami in možnostmi zelo težko krmariti. Kljub temu si v Sevnici obetajo začetek gradnje nove osnovne šole v Tržišču ter ureditev okolice gradu, v Kostanjevici dograditev vrtca, v Krškem dokončanja mestne obvoznice ter energijske sanacije treh največjih osnovnih šol, medtem ko v Brežicah med najpomembnejše naložbe štejejo gradnjo novega otroškega vrtca ter, kot že omenjeno, začetek gradnje HE Brežice, ki bo precej spremenila videz jugozahodnega dela mesta. Med poglavitne naloge so zapisali še iskanje investitorjev v podjetniško cono in s tem povezano odpiranje novih delovnih mest, s katerimi so v Posavju že dalj časa močno podhranjeni. Do novih stečajev podjetij letos menda naj ne bi prišlo, zato pa bodo brez dosedanje oblike dela po predvidenem vstopu Hrvaške v EU sredi leta ostali cariniki, ki so doslej delovali na petih mejnih prehodih.