Tudi najboljši alpski smučarji in smučarke si želijo prav v Zagrebu venomer stopiti na najvišjo stopničko. Nekaj časa je bila zagrebška preizkušnja tudi najbolje plačana v karavani svetovnega pokala, v katerem je vsako leto v moški in ženski konkurenci več kot 70 preizkušenj. Avstrijci v zadnjih letih skrbijo, da je najbogatejši denarni sklad vendarle v domovini alpskega smučanja – pri moških je to v Kitzbühlu, pri ženskah pa v Flachauu.

Zaradi velikih stroškov pride vsaka kuna v mestno blagajno prav. Verjetno so se zato letos odločili, da namestijo radar pri izvozu z zagrebške obvoznice proti Savski cesti, kjer je vozil po omejitvah le kakšen srečnež, ki je tako pozorno iskal pravo pot, da je bolj oviral promet kot kaj drugega. Po avtomobilski koloni sodeč je v mestni proračun padlo precej kun.

Po odzivu prebivalcev hrvaške metropole pa se po devetih letih smučarske evforije (ženske so prvič na Sljemenu tekmovale leta 2005, moške preizkušnje pa potekajo od leta 2008) kaže tudi drugi obraz. Zagrebčane moti dejstvo, da zaradi priprave proge Rdeči spust za tekmi svetovnega pokala praktično ne morejo smučati, saj je za rekreativce proga zaprta. Domačini pravijo, da ne morejo niti vijugati ob terenu, ki je namenjen svetovnemu pokalu. Posebej v nos pa jim gre dejstvo, da je bilo letos ob koncu koledarske jeseni ogromno snega, temperature zelo nizke, proga pa je bila kljub temu zaprta. Po številnih kritikah so jo odprli le za tri dni.

Zagreb posluša tudi zelo glasne očitke, da žičnica iz Zagreba do Sljemena ne dela že šest let. Pravijo, da če se najde toliko denarja za gostijo in tekmo, bi lahko mesto naredilo več, da bi se lahko pripeljali na smučišče, kamor so se domačini vozili od leta 1963 do 2007. Dejstvo, ki jih najbolj moti, pa je, da po Janici Kostelić na Hrvaškem ni več alpske smučarke, ki bi se uvrščala na najvišja mesta, medtem ko je Ivica Kostelić vsaj v letošnji sezoni nekonkurenčen najboljšim alpskim smučarjem.

Prvi mož hrvaškega alpskega smučanja Vedran Pavlek, eden najsposobnejših mož svojega poklica, seveda pomirja strasti: »Snežne kraljice ne bo konec niti po dobi Kostelićev. Imamo pogodbo z Mednarodno smučarsko organizacijo do leta 2017. Je pa seveda tudi res, da se nam ne izplača izvedba le ene tekme, temveč je za nas zelo pomembno, da sta v koledarju dve. Prepričan sem, da imamo tudi v ozadju obetavne alpske smučarje in smučarke, ki se bodo lahko v dveh do treh letih uvrščali med dobitnike točk.«