Vzrokov za današnjo potezo Pozitivne Slovenije je več, je dejala poslanka. Po njihovi oceni se tej temi "eksplicitno izogibamo" skoraj dve desetletji, s tem pa se pušča odprto vprašanje o obstoju takih skupin v Sloveniji. S tem pa se tudi omogoča široko polje delovanja in nedotakljivosti takih skupin, če obstajajo, meni Vontova.
Sova ne sodeluje tako, kot bi po zakonu morala
Dejala pa je tudi, da je to njihova zadnja in edina možnost, ki jo kot opozicijska stranka še imajo. Kot pravi poslanka, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) ne sodeluje s parlamentarno komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, "vsaj ne tako, kot bi po zakonu morala".
Po njenih besedah obstaja celo sum prirejanja dokumentov, ki jih komisija dobi. Hkrati pa želijo, da bi se depolitiziralo delovanje agencije, "kajti vse pogosteje smo lahko priča temu, da ima dnevna politika največji vpliv na delovanje Sove".
Vprašanje o skrajnih gibanjih v Sloveniji se je ponovno odprlo konec novembra lani po protestih v Ljubljani, ki so se sprevrgli v nasilje. Izbruh nasilja naj bi bil namreč načrtovana akcija, po nekaterih informacijah pa naj bi zanjo bile odgovorne prav skrajne skupine.
Je bil kdo res plačan za povzročanje izgredov?
Poslanka Pozitivne Slovenije pravi, da bo treba v zvezi s tem ugotoviti tisto, o čemer mediji poročajo in ljudje govorijo, ter ugotoviti, kakšno je dejansko stanje in ali so bili nekateri dejansko plačani za povzročanje izgredov. Ugotoviti treba tudi, ali skrajne skupine ogrožajo državno varnost, je nadaljevala.
Obenem pa bo cilj preiskave sprememba zakonodaje tako, da s takimi skupinami ne bo ogrožena varnost državljanov. "Nenazadnje pa bo treba končno kaj reči tudi o tem, ali je res, da Slovenska vojska sodeluje z nekaterimi skupinami ekstremistov," je še dodala poslanka.
S problematiko skrajnih skupin se je pred nekaj več kot mesecem dni ukvarjala tudi komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je obravnavala poročilo vlade o teh skupinah. Med drugim je komisija ugotovila, da zakonodaja ne omogoča učinkovitega spremljanja skrajnih gibanj. Po besedah podpredsednika komisije Srečka Meha (SD) je iz poročila razvidno, da je v Sloveniji ogroženost s strani teh skupin nizka. A poročilo obravnava situacijo za nazaj, pred protesti, je še opozoril.
Benigno poročilo Sove
Člani komisije so poročilo v lanskem letu že večkrat želeli obravnavati, vendar so morali seje odpovedat, saj poročila niso dobili. Novi predsednik te komisije Jerko Čehovin je danes dejal, da še vedno niso dobili odgovora vlade, kdaj je Sova pripravila poročilo, "po katerem je razvidno, da tudi v Sloveniji delujejo nekatere ekstremne skupine, ki so povezane s tujino" in ga dostavila vladi.
Samo poročilo Sove se Čehovinu zdi "precej benigno", poročili kriminalistične službe in obveščevalno varnostne službe obrambnega ministrstva pa da sta precej bolj konkretni. Zato po njegovih besedah praktično ni razlogov, da poročilo Sove ne bi bilo javno.
Od leta 1992 pa do danes je bilo ustanovljenih 24 parlamentarnih preiskav, v tem sklicu državnega zbora še nobena. Po ustavi se parlamentarna preiskava odreja o zadevah javnega pomena in na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora oziroma državnega sveta.
