Kot je pred pogajanji povedal izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, v zakonu ostaja predlog, da se nadomestilo za brezposelnost za prve tri mesece zniža z 80 na 70 odstotkov osnove (povprečna plača zadnje tri mesece), kar se sindikatom zdi prenizko. Po novem predlogu zgornje meje prejemanja nadomestila za starejše delavce, 25 mesecev, ne bi spreminjali.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer meni, da bi moralo biti nadomestilo za prve mesece brezposelnosti razmeroma visoko, nato pa hitro padati, "v smislu destimulacije za ostajanje v brezposelnosti".

Glede obdobja prejemanja nadomestila 25 mesecev Antauer pravi, da nimajo nič proti, da pa je vprašanje, kakšen je učinek. Meni, da je treba bolj intenzivno delati z brezposelnimi, da pa bi se morali tudi ljudje sami potruditi, da so čim bolj konkurenčni na trgu dela.

Delodajalska stran sicer s predlaganimi rešitvami reforme ni zadovoljna. "Trenutni izplen ni posebno dober za delodajalsko stran in naši člani niso zadovoljni z rešitvami, ki prihajajo," pravi Antauer in dodaja, da h kozmetičnim popravkom soglasja ne bodo dali.

Podobno opozarja generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. "Predlogi vladne strani niti slučajno ne zadovoljujejo naših zahtev in če je to vse, na kar je pripravljena vlada, je bolje, da imamo takšno zakonodajo kot doslej," je kritičen. Združenje je podalo predlog v 35 točkah in meni, da je potrebna celovita rešitev, ne posamezne spremembe po želji sindikatov ali vlade.

Začasna in občasna dela v predlogu novele ostajajo, a le za upokojence, ne več tudi za starejše brezposelne, kot je predvideval prvi predlog. Zorko pravi, da je pri začasnem in občasnem delu za upokojence še veliko odprtih vprašanj, zlasti glede števila ur na mesec. Predlog je enak kot pri zakonu o malem delu, ki je dovoljeval največ 5760 ur malega dela na mesec pri posameznem delodajalcu, a so bili v to všteti še študentje in brezposelni, opozarja Zorko. Pravi, da vpliv upokojencev na trg dela ostaja neznanka, in je prepričan, da bodo delodajalci izkoriščali delo upokojencev.

Antauer nasprotno meni, da bi bilo treba začasna in občasna dela urediti tudi v segmentu brezposelnih. Pomembno je namreč, da brezposelni ostane v delovni kondiciji, da ima občutek, da je koristen, poleg tega v tem času država ne bi imela stroška s plačevanjem nadomestila, dodaja Antauer. Meni, da se da zagotoviti, da bi tovrstno delo ostalo izjema in ne bi postalo pravilo.

Glede doseganja rokov - odbor v DZ bo reformo obravnaval 15. januarja - Antauer pravi, da ni navdušen nad hitenjem, saj da lahko pride do napak, in dvomi, da bodo v roku dorekli rešitve, Zorko upa, da bodo roki, ki si jih je postavilo ministrstvo, lahko pripeljali do kakovostnih sprememb zakona, Smole pa pravi, da nas tudi v tujini opozarjajo, da je to ena ključnih reform, ki jih je treba čim prej sprejeti.