Po spletu je ponovno zakrožilo nekaj let staro sporočilo o neželenih učinkih zdravila voltaren gel, ki ga pogosto predpisujejo za blaženje artritisa in drugih bolečin. Sporočilo svari pred nekritično uporabo tega mazila in drugih zdravil, ki vsebujejo diklofenak (voltaren, naklofen, olfen idr.), saj imajo lahko resne stranske učinke.
Tako je, navaja sporočilo, ameriška Zvezna uprava za hrano in zdravila FDA pred tremi leti objavila opozorilo zdravnikom, da lahko to mazilo močno poškoduje pa tudi uniči jetra, in to že v prvem mesecu uporabe mazila. Izdelki z diklofenakom (na voljo so kot mazilo, tablete, kapsule, dermalno pršilo, intravenska raztopina, svečke, kapljice za oči) imajo tudi druge neželene učinke, kot so ledvična odpoved, želodčna razjeda in krvavitve v prebavilih, glavobol, urtikarija, preobčutljivostne reakcije, anoreksija, miokardni infarkt, možganska kap, navaja sporočilo. Opozarja tudi, da lokalna uporaba zdravila (mazilo) ni varnejša za telo od sistemskega zdravljenja (tablete). Zato je vredno dobro razmisliti tudi o tem, kaj dajemo na kožo, in ne samo o tem, kaj dajemo vase, opozarja avtorica sporočila.
Podatki, ki jih navaja sporočilo, so sicer resnični in jih je mogoče preveriti na internetu. A je pri zdravstvenih institucijah sporočilo naletelo na veliko negodovanje, saj da gre za informacije iz nezanesljivega vira, ki so predstavljene tako, da uporabnikom zdravil vzbujajo strah.
Varovalni mehanizmi
»Nobeno zdravilo ni brez tveganja,« je opozorila mag. Andreja Čufar, vodja lekarne v UKC Ljubljana. Kadar zdravilo deluje, to pomeni, da ima učinke – praviloma pa ima vsako zdravilo ob želenih tudi nekaj neželenih učinkov. Zdravila sodijo med najbolj regulirane izdelke, ki jih uporabljamo, in morajo iti, preden pridejo do uporabnika, skozi več sistemov varovalnih mehanizmov. Tako mora proizvajalec, preden zdravilo dobi dovoljenje za promet, opraviti veliko testiranj: v laboratoriju, na živalih in ljudeh, v katerih dokažejo varnost in učinkovitost zdravila. Med kliničnimi študijami tudi natančno spremljajo neželene učinke in statistično ovrednotijo, kako pogosto se določen učinek pojavi. »Na tej osnovi ocenijo, ali zdravilo prinaša več koristi kot tveganj,« je razložila Čufarjeva.
Za zdravila, ki se izdajajo brez recepta, veljajo še strožja pravila: smejo se izdajati samo za področja, kjer je tveganje neželenih učinkov, poslabšanj bolezni ali zamaskiranja nekega težjega obolenja zelo majhno. Taka zdravila so namenjena stanjem, ki se običajno sama zazdravijo in ni treba, da zdravljenje nadzoruje zdravnik.
Ko so zdravila že na trgu, so proizvajalci in pooblaščene institucije (pri nas sta to Center za farmakovigilanco pri UKC Ljubljana in Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke) dolžni spremljati neželene učinke. Podatke o neželenih učinkih pošljejo v evropsko in svetovno zbirko podatkov o nekem zdravilu, kjer periodično ocenjujejo, koliko neželenih učinkov se je pri zdravilu pojavilo. Nekateri neželeni učinki se namreč pojavijo šele tedaj, ko zdravilo uporablja veliko ljudi, je pojasnila Čufarjeva. Če ugotovijo, da je neželenih učinkov več ali imajo večjo težo, dodajo opozorila v navodilo za paciente, zdravnikom, ki predpisujejo zdravilo, ali farmacevtom, ki ga izdajajo, da je posebno pozornost treba nameniti določeni skupini pacientov, ki ga jemljejo, ali določeni terapiji. Kadar je neželenih učinkov preveč, regulatorni organ zdravilo lahko tudi vzame iz prometa.
V Javni agenciji za zdravila so pojasnili, da glede zdravil, ki vsebujejo diklofenak, ni nobenih novih informacij o varnosti.
Kaj bi ljudje morali vedeti
Če pacient ob uporabi zdravila, tudi zdravila brez recepta, opazi kakršen koli neželen učinek, mora o tem opozoriti zdravnika ali farmacevta v lekarni. Pomembno je tudi, da pacient pove, ali jemlje še katera druga zdravila, da ga lahko farmacevt opozori na kakšno nevarnost ali naj se posvetuje z zdravnikom. »Farmacevti kljub nejevolji uporabnika včasih vprašamo, ali jemlje še kaj, koliko časa jemlje zdravilo, ali ga že pozna, zato da se lahko omeji tudi uporaba zdravil brez recepta in da pravočasno napotijo pacienta do zdravnika, ki lahko naroči spremljanje jetrne ali ledvične funkcije in se odloči, ali bo terapijo spremenil ali prekinil za nekaj časa,« je dejala Andreja Čufar.
Neželeni učinki se sicer bistveno pogosteje pojavljajo pri zdravilih, ki se jemljejo sistemsko, torej tako, da jih zaužijemo, pri tistih, ki se jemljejo lokalno, pa lahko pride do sistemskega učinka, kadar se dolgo časa nanašajo na večjo površino kože, kadar se kožo prekrije in kadar je koža poškodovana, razdražena. »V takih primerih lahko pride do precejšnje absorbcije zdravila v krvni obtok in tudi do neželenih učinkov,« je pojasnila farmacevtka.
Previdnost ob uporabi
Če je potrebno dolgotrajno zdravljenje z zdravili, ki vsebujejo diklofenak, mora tako uporabo nadzorovati zdravnik, kot tudi posebna področja, kjer je uporaba lahko tvegana.
Diklofenak je ena najstarejših skupin antirevmatikov; to so zdravila, ki delujejo protivnetno, protibolečinsko in protivročinsko ter se zelo pogosto uporabljajo v zdravljenju, tudi pri vnetnih revmatičnih boleznih in osteoartrozi, je pojasnil prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Imajo številne neželene učinke, najbolj na zgornja prebavila, saj lahko povzročajo krvavitve iz razjede želodca in dvanajstnika ter tankega in debelega črevesa. Delujejo tudi na srčno-žilni sistem, in bolniki, ki dalj časa prejemajo ta zdravila v večjih odmerkih, nekoliko pogosteje obolevajo za miokardnim infarktom in možgansko kapjo. Dokaj pogost je tudi neželen učinek na ledvice – če te ne delujejo dobro, lahko še poslabšajo njihovo delovanje. Vplivajo lahko tudi na jetrno funkcijo, vendar so te težave bistveno manj pogoste kot prej naštete. »Ko bolniku uvedemo ta zdravila, čez nekaj tednov opravimo laboratorijske teste, ki kažejo, ali je prišlo do poškodbe jeter. Gre praviloma za blage težave, ki po ukinitvi ali znižanju odmerka v celoti izzvenijo,« je pojasnil Tomšič. Poudaril je, da so to dobra zdravila, a je treba paziti, kateremu bolniku jih predpišejo, za koliko časa, v kakšnem odmerku, bolnika pa je treba opozoriti na neželene učinke.
Previdnost je potrebna tudi pri lokalnem zdravljenju, torej z mazili. Je pa lokalno zdravljenje vse bolj popularno in vse bolj zaželeno – predvsem pri starejših bolnikih, saj se zelo malo takega zdravila posrka v kri, je pojasnil Matija Tomšič.
