Ministrstvo za izobraževanje se je odločilo, da vzgojni načrt sodi tudi v gimnazije in ga je vključilo v osnutek novele zakona o gimnazijah. Dokument, ki podrobneje opredeljuje vzgojno delovanje šole, so že nekaj let dolžne imeti osnovne šole. »Po raziskavi Zavoda za šolstvo, ki je pri tem pomagal šolam, je bilo poročilo izjemno pozitivno. Tam, kjer se je vzgojni načrt vpeljal kakovostno, so odnosi boljši, povečala se je odgovornost vseh treh strani: staršev, učiteljev, učencev in zmanjšalo se je število negativnih ravnanj,« pravijo na ministrstvu za izobraževanje.
Ravnatelji se bojijo birokracije
A ravnatelji gimnazij trdijo, da vzgojnega načrta ne potrebujejo, saj vse, kar ta od njih zahteva, že počnejo na druge načine. Ravnatelj gimnazije Ledina Roman Vogrinc pojasnjuje, da vzgojno delo v gimnazijah poteka v razredu s pomočjo razrednikov, znotraj posameznih predmetov in tudi s pomočjo tradicionalnih vzgojnih ukrepov. Vzgojni načrt, kot so si ga zamislili na ministrstvu, bi bil po njegovem le formalnost, ne bi pa prinesel nič vsebinskega. »Analiz, ki bi upravičevale vzgojni načrt, kakršnega imajo osnovne šole, nimamo. Pa tudi vzgojna usposobljenost mladostnikov, ki pridejo na gimnazije, pred uvedbo vzgojnega načrta in po njej ni prav nič drugačna, zlasti pa ne boljša,« dodaja. Mag. Jaka Erker, ravnatelj šentviške gimnazije, pa dodaja, da jih moti prenašanje izkušenj iz drugih okolij. »Od gimnazijca namreč pričakujemo nekaj drugega kot od osnovnošolca, zato je tudi vzgoja v gimnaziji drugačna.«
Tudi vzgojna pravila so že zapisana, in sicer v pravilnikih, v hišnem redu gimnazij. »Če se vsega tega držimo in to ni samo črka na papirju, s tem tudi že vzgajamo,« pravi ravnatelj in direktor gimnazije in ekonomske šole Sežana Dušan Štolfa. Sicer pa je po njegovem tudi odnos do dijakov del vzgoje: »Če rečem dijakom zjutraj dobro jutro in to zahtevam tudi od njih, če vračam teste v dogovorjenem roku, upoštevam pripombe dijakov, kadar se zmotim, potem vzgajam.«
Vzgojni načrt naj bo spodbuda
Profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Robi Kroflič, avtor knjige o kazni v šoli, pa je zagovornik stališča, da morajo šole enako kot operativni načrt poučevanja imeti tudi jasno postavljen vzgojni koncept. »To utemeljujem s pravico učencev oziroma dijakov in njihovih staršev, da so vnaprej obveščeni tudi o vzgojnem in disciplinskem režimu, hkrati pa je načrt priložnost za resen razmislek o uspešnosti vzgojnega delovanja šole.« V tem se osnovne in srednje šole po njegovem prav nič ne razlikujejo, čeprav morajo biti razlike v vsebini vzgojnih in disciplinskih prizadevanj glede na starost udeležencev.
Dr. Kroflič se zaveda tudi, da obveza izdelati vzgojni načrt in ga tudi letno ovrednotiti ter posodabljati z zakonsko dikcijo ne vodi nujno k resnemu premisleku o vzgojnem delovanju šole. »Je pa dodatna spodbuda v to smer, ki jo žal mnogi razumejo zgolj kot birokratsko muho ministrstva in se na njo tudi odzovejo z birokratsko logiko,« še poudarja profesor.
