Strani, ki tako ali drugače zadevajo kulinariko, je na spletnem oceanu malo morje. Kar ne preseneča: kulinarika, še zlasti gastronomija, je ugledno področje in nemalokrat se jo prišteva med umetnosti. Po drugi plati je hrana ena najbolj temeljnih človekovih potreb, s katero se vsaj kot jedci, če že ne kot kuharji, srečamo večkrat na dan. Zato spodbud za pisanje in branje o kulinariki zlepa ne zmanjka.
Zadnje čase se kulinarika – tako kot skorajda vse drugo – seli na svetovni splet, ki je njenemu razvoju dal nesluten pospešek, h kateremu svoje prispeva tudi posvečanje čedalje večje pozornosti zdravemu načinu življenja in okoljskim vprašanjem. Izobraženost gosta sili kuharja k napredovanju, po drugi strani pa ima izobraženi kuhar moč, da prispeva k dvigu splošne ravni kulture, ne le prehranske.
Kašelj indonezijske mačke
Za jagode godži, aioli, limonino travo, tažin ali miso denimo pri nas še pred nekaj leti ni vedel tako rekoč nihče. Sumak? Lotosovo seme? Tomatillo? Kopi luwak? Vse, kar je tuje in eksotično, je od nekdaj privlačilo človeka. Pojav interneta je močno povečal tako zanimanje kot znanje o kulinariki. Neizmerno je olajšal dostop do informacij o kuhinjah daljnih, a tudi bližnjih in celo domačih dežel. Spomnimo le, kako je pri nas na lepem oživelo zanimanje za užitne divje rastline s čemažem na čelu.
Iz povsem fizičnih razlogov v Sloveniji ni ravno mačji kašelj priti do denimo priloge marčevske številke tretje najbolj znane indonezijske kuharske revije iz leta 2001. Na internetu pa nam je to, tehnično gledano, ravno toliko dostopno kot Indonezijcem recept za s kostanjem polnjeno pečeno raco z enega najbolj znanih in hkrati tudi najboljših slovenskih kulinaričnih spletnih dnevnikov www.kruhinvino.com. Tega piše Boštjan Napotnik, slovenskim gurmanom morda bolj poznan kot ocenjevalec gostiln iz Mladinine rubrike Konzum.
Splet prevzema štafeto od televizije
Ko smo ravno pri časopisih – blogi, torej spletni dnevniki, so po svoji zasnovi še najbolj podobni prav tiskanim medijem: avtorji objavljajo prispevke, ki jih pospremijo s kakšno fotografijo in uvrstijo v določene rubrike. Le da ponuja internet kopico prednosti: z »izdajanjem« ni nikakršnih materialnih stroškov, niti ni treba slediti rednim časovnim okvirom; odpade usklajevanje z uredništvom in prilagajanje ustaljeni podobi določenega časnika; ni prostorskih omejitev in podobno. In navsezadnje, večina vsebin je na voljo zastonj.
Na enak način internet prevzema štafeto tudi od televizije, saj lahko danes vsakdo s spodobnim digitalnim fotoaparatom in nekoliko računalniškega znanja posname svojo »oddajo«. Na Youtubu najdemo vse od prikaza priprave sušija v tipični evropski kuhinji do posnetka uličnega prodajalca čaja v Indiji in predstavitve delovanja najnovejšega aparata za pripravo sojinega mleka.
Že dolgo ni treba izrezovati receptov
Splet je zakorakal na prizorišče ravno v času, ko je bila priljubljenost kulinarike visoka že po zaslugi kuharskih oddaj na televiziji. Vsebine na spletu pa so od televizijskih laže dostopne – že zato, ker so vedno na voljo, neodvisno od trenutka, v katerem so bile objavljene. Tako že lep čas ni več treba izrezovati receptov iz časopisov in revij ali sedeti ob uri za televizorjem v pričakovanju kuharskih nasvetov. Za to navsezadnje skrbijo tudi spletne strani kuharjev-zvezdnikov, na katerih najdemo vse od malih kuhinjskih zvijač in prijemov ter receptov do spletnih forumov za obiskovalce in, v duhu zvezdništva, spletnih trgovin, kjer se da kupiti izdelke »z avtogramom«. Tipičen primer je Jamie Oliver, čigar od vsega začetka zelo obiskana in redno osveževana stran www.jamieoliver.com je gotovo pripomogla k njegovi prepoznavnosti in uspehu.
S slavnim imenom ali – pogosteje – brez njega so portali ena najpriljubljenejših oblik spletnih strani, zlasti po zaslugi svoje interaktivnosti. V nasprotju z blogi ponujajo namreč portali svojim obiskovalcem poleg branja in komentiranja »uradnih« prispevkov običajno tudi možnost objavljanja lastnih prispevkov in komentiranja prispevkov drugih uporabnikov. Tako lahko nastanejo precej velike in dejavne spletne skupnosti, društva, če hočemo. Prek 14.000 registriranih uporabnikov ima največji slovenski kulinarični portal, www.kulinarika.net, ki bo ravno z novim letom obeležil svojo 15. obletnico. »Kulinarika«, kakor ji preprosto pravijo, obsega bazo več kot 14.000 receptov, ki jih prispevajo in potem živahno o njih debatirajo uporabniki. Ali paradižnik sodi v golaž ali ne? Koliko časa mora vzhajati panettone? S čim lahko nadomestim sake v japonskih sladicah?
Najživahnejši so forumi
Bržkone najživahnejši del portalov so običajno forumi, kjer lahko uporabnik odpre razpravo na poljubno temo, drugi pa s svojimi izkušnjami, mnenjem, dognanji in nasveti dodajo svoj prispevek, kakor vejo in znajo, tudi če včasih pogovor skrene precej daleč od izvorne teme. Predhodniki današnjih forumov so bile danes že skoraj pozabljene internetne novičarske skupine. Prve so se pojavile že leta 1980 in kmalu postale zatočišče ljubiteljev najrazličnejših prostočasnih dejavnosti, tudi bolj obskurnih. Naštejmo za okus nekaj kulinaričnih: ljubiteljsko sirarstvo, ljubiteljsko prekajevanje mesa, ljubiteljsko gojenje gob, ljubiteljsko pivovarstvo...
Marsikoga je internet opogumil k temu, da konjiček spremeni v poklicno dejavnost. Zato ni naključje, da se ravno v zadnjih nekaj letih poraja toliko malih pivovarn. Slovenski ljubiteljski pivovarji domujejo denimo na naslovu pivovarna.ld-hum.si/distribution.
