»Greva na zmago,« je bila sicer jasno izražena namera Jakova Faka za »world team challenge« desetih povabljenih parov. Fak in Gregorinova sta na polovici glavne tekme, potem ko sta bila v uvodni tekmi sedma in startala z zaostankom 22 sekund, že prevzela vodstvo in vodila do zadnjega streljanja Teje Gregorin. Na koncu sta se morala sprijazniti s petim mestom. Za Rusoma Ekaterino Jurlovo in Antonom Šipulinom sta zaostala 22 sekund, kar v teoriji pomeni dva kazenska kroga. »Vseeno se je splačalo. Če si povabljen, se vedno izplača,« je Gregorinova odgovorila na vprašanje o nagradi.
Kako dramatična je bila tekma, se je videlo celo na zadnjem strelskem postanku, ko je bila blizu skupaj še vedno kar sedmerica biatloncev, Francoz Fourcade, Ukrajinec Sednev, Rus Šipulin, Fak, Norvežan Birkeland, Nemca Birnbacher in Greis. Fak je imel še vedno priložnost, da s tveganim hitrim streljanjem obrne razplet, a je zgrešil dve tarči. Šipulin je edini zadel vse. Sicer sta z Jurlovo zgrešila le tri tarče, Fak in Gregorinova po šest, oba dve povsem na koncu.
»Format tekme je narejen za hitre in natančne strelce. Tek na stadionu in okoli njega ni bil toliko odločilen, čeprav je bilo v dveh tekmah treba preteči štiri kroge, fantje pa pet krogov po 1200 metrov. To se je pokazalo tudi na koncu, saj so bili pred nama sami odlični strelci, čeprav denimo Norvežana Hornova in Birkeland ne sodita v sam svetovni vrh, tu sta bila pa tretja,« je komentirala Gregorinova. Pravi, da ob vodstvu ni podlegla pritisku polnega stadiona. »Na okoliščine sem se privadila in jih odmislila, navsezadnje imam nekaj izkušenj, čeprav tako blizu gledalci niso nikjer. Niti nisem bila živčna kot denimo doma na Pokljuki. Imam nekaj težav pri streljanju stoje, ki se že dober teden vlečejo tudi na treningih. To se je žal pokazalo tudi v tem večeru,« je pojasnila Teja.
Če je spektakel v Porurju najbolj nazoren primer moderne smeri v biatlonu, zaradi katerega za televizijsko-stadionski šov priredijo tudi pravila, je državno prvenstvo še vedno del starodobne tradicije, ko gre le za čast in slavo. No, tudi zasledovalno tekmo so na Pokljuki izvedli šest dni po sprintu, kar je verjetno svetovna posebnost. Seveda brez Gregorinove in Faka, ki bi morala startati s številko ena.
»Takega nastopa se ne bi branil na nobeni tekmi svetovnega pokala,« je bil na svoj nastop ponosen Klemen Bauer, potem ko sta ga ostrostrelca Peter Dokl in Simon Kočevar videla le še ob prvem od štirih strelskih postankov. Z le dvema zgrešenima tarčama (od 20) je na strelišču naredil mali čudež. Da bi dokazal svoj biatlonski potencial in se prebil tudi iz Fakove sence, v kateri je že od četrtega mesta na olimpijskih igrah v Vancouvru, se trudi na vse načine. Po božičnih praznikih sta s sosedom, podprvakom Petrom Doklom, odšla na krajše priprave v Obertilliach v Karnijske Alpe. »To je bila moja pobuda. Želel sem razbiti monotonost s Pokljuko. Tudi trenerja Velepec in Kos sta predlog odobrila. Vedel sem, da bo Pokljuka v teh dneh zaradi množice tekačev pravo mravljišče, na Obertilliachu pa je bila prava idila, sonce, 100 kilometrov dnevno urejenih prog, na biatlonskem strelišču pa le Korejci, čeprav je prosti apartma sedaj nemogoče dobiti. Mislim, da so tudi take spremembe zame dobrodošle,« je razlagal. Ne nazadnje se je splačalo. Z osmo zvezdico se je Bauer na vrhu večne lestvice prvakov izenačil z Markom Dolencem in Janezom Maričem. Marič je tokrat nastopil zunaj konkurence. Ker na sprintu zaradi okrevanja ni nastopil, je na zasledovanju startal s pribitkom in dosegel drugi čas dneva za Bauerjem.