Povečalo se je število ponudnikov e-knjig, a ta odsek trga pri nas še vedno predstavlja le zanemarljiv odstotek priliva založbam. Nekatere med njimi resda v zadnjih mesecih beležijo rast prodaje e-knjig, ki se suka okoli 300 odstotkov, a pogled na konkretne številke ne govori v prid ekonomiji: denimo, Mladinska knjiga je avgusta prodala eno e-knjigo na dva tedna, v tem mesecu pa povprečno dve na dan. Čeprav se je pred nekaj leti govorilo, da bomo kmalu literaturo konzumirali le še prek ekranov, ti podatki namigujejo, da se bralci pri nas zlepa še ne bodo množično odmaknili od tiskanih izdaj.
Sicer pa je prodajne rekorde tako v Sloveniji kot v pretežnem delu zahodnega sveta rušil erotični roman Petdeset odtenkov siveE. L. James. Bodisi komercialne zadetke bodisi kakovostne presežke domače produkcije pa lahko iščemo le z lupo. V prodajnem smislu so bralce še najbolj prepričali že preminuli avtorji, kot denimo Tone Pavček, ki mu je bila posthumno posvečena zbirka Angeli, ali Kosovelova vizionarska #Pravica: Mladi verujejo vate. Čeprav je med knjižnimi platnicami vse manj izstopajočih tekstov, ti lahko ciljajo na vse več nagrad; po lanski modri ptici je bilo v tem letu pod okriljem Društva slovenskih literarnih kritikov ustanovljeno še kritiško sito. Pohvalno pa je nadaljevanje trenda prirejanja literarnih večerov z velikimi pisateljskimi imeni, med katerimi velja izpostaviti gostovanji Hanifa Kureishija pod streho Fabule ter Amosa Oza v režiji Mladinske knjige, Festivala Vilenica in Cankarjevega doma.
