Na domačih razstaviščih je nemara najbolj navdušil avstrijski mojster fotografskega akta in kreativnega portreta Andreas H. Bitesnich, ki je z razstavo in kvalitetnim predavanjem gostoval v Galeriji Fotografija. Med bolje promoviranimi pa hkrati zanimivimi za širšo javnost je bila razstava Magnum prvič: Obraz časa. Na tej edini odmevnejši razstavni produkciji kakega javnega zavoda (MGML) smo imeli možnost videti originalne fotografije iz formativne dobe agencije Magnum, dela avtorjev, ki so še danes sinonim za vrhunsko fotoreportažo. Kot celota opazno izboljšani festival Fotonični trenutki – Mesec fotografije 2012, ki je produkcija galerije Photon, je najbolj prepričal z mednarodnim projektom Aftermath. Changing Cultural Landscape, ki mu je z velikim raziskovalnim vložkom uspelo nakazati tendence angažirane fotografije v nekdanjih jugoslovanskih republikah zadnjih 20 let. Med slovenskimi dogodki na tujem je v poletnih mesecih najbolj odmevala razstava Borisa Gaberščika v pariški Galeriji VU'.
Prej kot po prisotnosti si bomo leto zapomnili po odsotnosti večjih dosežkov ali presežkov na področju fotografije. Mnogi producenti na področju fotografije so nas letos pustili skoraj brez kvalitativno izstopajočih fotografskih dogodkov, še posebno bi to veljalo za slovensko avtorsko fotografijo in njene predstavitve. Najbolj je pri tem gotovo razočarala Evropska prestolnica kulture, kjer si kljub razmeroma razkošnemu proračunu niso drznili prirediti niti ene ambicioznejše mednarodno relevantne fotografske razstave.
