Ključna naloga Mazdinega središča v Celovcu je, da svoje postojanke v regiji oskrbuje čim hitreje. Celotna oskrba z nadomestnimi deli poteka čez noč, tako da lahko serviserji začnejo delati že takoj zjutraj, ko pridejo na delo. Pri tem ni pomembno, ali gre za delavnico v Salzburgu, Ljubljani, Rimu, Zagrebu, Skopju ali pa na Dunaju. Pri Mazdi v šali trdijo, da potrebuje vsaka razglednica več časa do cilja kot njeni filtri ali odbijači. Hkrati je poslovanje z rezervnimi deli tudi donosen posel, saj Mazda v Celovcu z rezervnimi deli ustvari 70 milijonov evrov prometa.

Še do pred kratkim je bila Mazdina logistika v tem delu Evrope precej bolj zapletena in zamudna. Blago je potovalo prek skladišča v Bruslju, medtem ko ga zdaj prevzamejo v tržaškem pristanišču, kamor prispe z ladjo iz Japonske. Poleg časovne komponente je pomembna tudi stroškovna, saj se s tem na leto prihrani 170 kamionskih prevozov med Brusljem in Celovcem, kar je 200.000 manj prevoženih kilometrov, povrhu pa se zmanjša tudi verjetnost poškodb pri pretovarjanju. Boljša logistika ima pozitiven vpliv na okolje, saj se je zmanjšal izpust toplogrednih plinov.

Blagodejni učinek na okolje ima tudi zamenjava kartonastih škatel s povratnimi zaboji iz umetne mase, ki omogočajo večkratno uporabo pri pošiljanju blaga. Projekt za zdaj deluje za dostavo blaga za avstrijske in slovenske podružnice, kar predstavlja prihranek 71.500 kartonastih škatel, kar v prevodu pomeni 35 ton papirja in 30.000 evrov.

Zaboje iz umetne mase uporabljajo tudi pri internem pretoku materiala znotraj skladišča. Zaboji potujejo na tekočem traku, ki je večinoma napeljan pod stropom skladišča. Rezervni deli so sicer še vedno v večini zapakirani v karton, določen kos blaga pa naj bi bil v skladišču največ tri tedne. Pri Mazdi hočejo izpolniti v popolnosti vsa naročila svojih podružnic v regiji, kar naj bi jim uspelo v 96 odstotkih primerov, pri čemer za polno izvršeno naročilo ne velja, če v delavnico dostavijo osem od desetih naročenih filtrov. Ker gre v skladišču za visoke sobane, je pri ravnanju z materialom potrebna previdnost, zato imajo vsi novi sodelavci svojega mentorja, ki naj bi jih pravočasno opozoril na potencialne nevarnosti. Tako v zadnjih desetih letih v Mazdinem skladišču v Celovcu ni bilo nobene resne delovne nezgode.

Da bi bilo čim manj neprijetnosti tudi v vseh Mazdinih delavnicah v regiji, pa imajo v Celovcu šolski center za izobraževanje lastnega kadra. Center je bil zgrajen pred tremi leti, njegova vrednost znaša 700.000 evrov, v njem se na leto šola več kot tisoč tehnikov, kar je Mazdin naziv za mehanike. Izobraževanje poteka v treh učnih delavnicah in treh predavalnicah, v katerih potekajo predavanja v nemškem, angleškem, slovenskem in hrvaškem jeziku. Poleg Celovca imajo še en šolski center v Bratislavi, ki pokriva izobraževanje na Češkem, Slovaškem in na Madžarskem.

Med glavnimi tehničnimi inštruktorji v Celovcu je tudi Slovenec Štefan Bunderla. »Naše tehnično izobraževanje ima več točk. Ko pride nov model, kot je v primeru mazde6, najprej naredimo enodnevne delavnice, ki so namenjene vodjem servisov. Nato organiziramo dvodnevna izobraževanja za tehnike, kjer opravijo tehnični in praktični del. Tehniki osvojijo vse znanje. Na takšen način predstavimo tudi posamezne nove tehnologije, kot so avtomatski menjalnik ali klimatske naprave,« je razložil Bunderla.

Izobraževanje tehnikov poteka tudi preko računalniškega sistema E-learning, v katerem ima vsak Mazdin uslužbenec svoj uporabniški račun. »Vsak tehnik mora pred prihodom na seminar že usvojiti določeno znanje. Tehniki se lahko preko sistema prijavijo na šolanje, opazujejo svojo kariero in ugotovijo, katero izobraževanje morajo še opraviti, da napredujejo na višjo stopnjo. To je njihov osebni program,« je povedal Bunderla. Po računalniškem usposabljanju morajo tehniki opraviti tudi krajši test, s čimer preverijo njihovo dojemanje novosti. Pri zahtevnejših postopkih jim je na voljo še videoposnetek, kjer so posamezne stvari predstavljene bolj podrobno.

Šolski center je namenjen tudi vsem novincem. »Nov mehanik na petdnevnem tečaju osvoji vse, kar mora vedeti pri Mazdi. Kako delujejo programi, tester, dokumentacija v elektronski obliki… S tem šolanjem mehanik postane tehnik. Tisti, ki potem dlje časa ostanejo, lahko napredujejo v višjega tehnika, ki opravlja diagnostike. Vsak servis pa mora imeti tudi vodilnega tehnika, ki dela najbolj zahtevne diagnostike in programiranja,« je Bunderla opisal vse tri stopnje tehnikov. Preverjanje nato poteka vsaki dve leti, da se znanje osvežuje in dopolnjuje, če je treba organizirati kakšen ponovitveni tečaj.

Na šolanju v Celovcu skušajo vsakemu tehniku vcepiti vodilo »Popravi prav že prvič« (Fix it right the first time), saj vsaka okvara vozila pomeni stres za stranko, nihče pa ne želi imeti vozila na servisu večkrat zaradi iste napake. V pomoč tehnikom na terenu je tudi interni računalniški sistem, ki zbira podatke za vsa Mazdina vozila. »V program vtipkaš šifro šasije, potem pa se ti pojavijo vse informacije o tem vozilu. Barva, kdo je uvoznik, ali je vozilo slovenskega izvora, podatki o motorju… Vidi se zgodovino garancijskih zahtevkov, kaj je bilo zamenjano že v garanciji, ali se napake ponavljajo, ali je vozilo ustrezno vzdrževano. Vse je zraven, tudi priročniki, kako delujejo vsi sistemi v avtomobilu,« je program opisal Bunderla, ki v Celovcu skrbi za izobraževanje predvsem slovenskih tehnikov. »Kupec dobi garancijsko knjižico, a tam je evidentiranih manj informacij kot v elektronski obliki. Od leta 2006 so zabeleženi vsi Mazdini avtomobili, pred tem pa tista vozila, ki so bila redno na pooblaščenem servisiranju.«

Pri Mazdi radi poudarijo, da v prvo uspešno popravijo kar 93 odstotkov napak na avtomobilih, kar naj bi bilo najbolje med vsemi znamkami v Evropi. Ta podatek pa seveda ne razkrije bistvenega – kakšna je pokvarljivost Mazdinih avtomobilov. Kupec ima namreč še vedno raje, da se njegov avtomobil sploh ne kvari, pa četudi ima nato njegov servis slabšo učinkovitost popravljanja.

več fotografij na www.dnevnik.si