Nafta je iz strateške surovine zlasti v obdobju med krizo postala tudi eden najpomembnejših finančnih instrumentov, ki določajo gibanje svetovne ekonomije, kar se še posebno občuti takrat, ko na vodilnih naftnih borznih trgih drvijo navzgor. Toda za visoko ceno pogonskih goriv niso kriva samo gibanja na naftnih borzah, ampak tudi ali predvsem požrešnost posameznih držav, ki si z davki in trošarinami polnijo svoje blagajne. Tako je praktično po vsej Evropi, ker smo njen razviti del (ali pa bi vsaj radi bili) tudi mi, pa s tem delimo njeno usodo tudi na tem področju.

Medtem ko v večini evropskih držav obdavčitev pogonskih goriv tako nanese celo več kot 60 odstotkov končne cene, je po podatkih nedavne raziskave raziskovalnega centra OPEC v Združenih državah Amerike ta obremenitev denimo le 16-odstotna. Takšno, za evropske razmere skoraj nepojmljivo obnašanje države seveda ni od včeraj, saj se na ameriški celini ob začetku množične motorizacije sploh niso ukvarjali z vprašanjem, koliko bo od prodaje pogonskih goriv kapnilo v državno blagajno. Šele pozneje so ceno goriv obremenili s trošarino in davkom. V Združenih državah Amerike je v primerjavi z večino evropskih držav tako davčni in trošarinski pribitek na osnovno ceno nafte zelo nizek, posledično pa tamkajšnji vozniki za oskrbo z gorivom odštejejo polovico manj od evropskih. Da o nekaterih drugih (največji ekstrem je Venezuela, kjer liter tako dizelskega kot bencinskega goriva stane krepko pod 10 centi) državah, v veliki večini tistih, ki so bogate z nahajališči nafte, niti ne izgubljamo besed.

Sicer pa bo gibanje cen in prodaja iz nafte pridobljenih pogonskih goriv očitno še dolgo aktualna zadeva, precej dlje, kot mislijo in bi si želeli nekateri, predvsem okoljevarstveniki. Nafte je namreč očitno na razpolago precej več, kot smo menili pred časom, najbolj slikovito pa je vse skupaj opisal naš sogovornik, sekretar Slovenskega nacionalnega naftnega komiteja Aleš Peternel, ki se spominja, da se je že pred 40 leti govorilo, da je nafte še za 40 let, kar pomeni, da bi je moralo že zmanjkati. A uradni podatki so še pred kratkim govorili, da je je še vedno vsaj za naslednjih 40 let, z odkritjem novih metod proizvodnje in pridobivanja nafte pa so tudi te napovedi padle in tako po nekaterih podatkih po novem računajo celo, da je nafte dovolj še za nadaljnjih 130 let.