V Sloveniji so pogonska goriva najdražji energent. Tako kot v drugih državah, še zlasti v tistih, ki nimajo svoje nafte, na ceno vplivajo gibanja na svetovnih borzah, še bolj pa delež davkov. Pri nas se prodajne cene naftnih derivatov tako določajo po modelu, po katerem se cene prilagajajo borznim cenam naftnih derivatov na mediteranskem trgu in vrednosti tečaja dolarja. Cenam se prištejejo še marža trgovcev, prispevek za obvezne rezerve, dodatek za povečanje energetske učinkovitosti in davčne obremenitve (trošarine in DDV).

»Določitev cen pogonskih goriv v Sloveniji poteka na osnovi uredbe, ki jo izdaja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ta uredba velja eno leto, sicer pa se vsakih 14 dni v skladu s to uredbo prilagajajo cene glede na razne elemente, ki so v formuli za določitev te cene. Uredba določa nabavno ceno, se pravi ceno, ki jo plača trgovec, vse dodatke in maržo. Uredba torej maržo spreminja enkrat na leto, to je oktobra. Drugi elementi pa se spreminjajo glede na razmere na trgu,« je pojasnil sekretar Slovenskega naftnega komiteja Aleš Peternel.

Marže pod povprečjem EU

Medtem ko so torej v praktično vseh državah EU cene goriv proste, kar pomeni, da jih oblikujejo ponudniki sami (pri tem morajo paziti le, da ne računajo nižje trošarine od tiste, ki je določena z evropsko direktivo), pri nas država med drugim določi tudi najvišjo maržo. »Drugod v državah EU si vsak ponudnik izbere svojo maržo, takšno, s katero lahko preživi. V bistvu se ravnajo po tem, kakšna je cena na sosednji črpalki. Tako se seveda dogaja, da je cena od črpalke do črpalke različna, da je ob avtocestah višja kot v mestih,« pravi Peternel. In če kdo misli, da so marže pri nas visoke, se moti. Bruto marže proizvodov iz nafte v Sloveniji so namreč še vedno pod evropskim povprečjem. Pri bencinu dosegajo 85 odstotkov povprečne bruto marže v državah EU, pri dizelskem gorivu pa le 68 odstotkov. »Slovenski naftni komite se zato zavzema, da bi se marže lahko oblikovale prosto. Če bo država vztrajala pri tem, da kontrolirala maržo, pa naj bi se ta izračunala po nekem modelu, ki upošteva stroške dela in inflacijo.«

Čeprav razlika med 1,3 in 1,8 evra za liter 95-oktanskega neosvinčenega bencina, kolikor je znašala razlika med najcenejšo (Luksemburg) in najdražjo (Grčija) državo EU konec novembra, ni ravno majhna, bi jo za takšno zlahka označili, če ju primerjamo s ceno v nekaterih državah na drugih celinah. V ZDA je bencin tako skorajda natanko pol cenejši kot v Sloveniji, v Venezueli, ki velja za državo z najnižjimi cenami tekočih pogonskih goriv, pa boste za liter neosvinčenega bencina odšteli vsega 2 centa! Zakaj? »Enostavno, zaradi povsem drugačne naftne politike in obdavčitve. V Venezueli so se odločili, da ne bodo računali določenih davkov, so velik proizvajalec nafte in ceno določajo sami. Očitno so si rekli, da bodo prijazni do državljanov in imajo zelo nizko ceno,« razlaga Peternel.

Malce nižje cene na parkiriščih trgovin

Po vsem zapisanem sodeč bi torej morale biti cene goriv na vseh slovenskih servisih enake. Toda v zadnjem času so se ob parkiriščih nekaterih prodajaln znamke Hofer pojavile črpalke z nižjimi cenami. Peternel pravi, da je to mogoče, ker zaradi omenjenih nizkih marž, da sploh lahko preživijo, vsi računajo najvišjo, pri Hoferju pa so se očitno odločili za malenkost nižje. Stephan Pröll, direktor znamke FE-Trading, ki je lastnik bencinskih črpalk ob Hoferjevih prodajalnah, nam je pojasnil: »Po uspešnem poslovanju v Avstriji smo se odločili, da z našimi servisi in s Hoferjem sodelujemo tudi v Sloveniji. Naše cene goriv so nižje, ker na naših servisih nimamo drugih storitev in osebja, saj so bencinske črpalke samopostrežne, in ker smo pri investiciji imeli nizke izdatke.« Nižje cene so torej povezane z nizkimi obratovalnimi stroški (o razširitvi ponudbe ne razmišljajo) in ne morebitno slabšo kakovostjo goriva, o čemer se je tudi namigovalo, zagotavlja Pröll in dodaja, da prodajajo izključno evropsko standardiziran kakovostni proizvod, odzivi kupcev pa so pozitivni, zato načrtujejo nadaljnje širjenje. A ravno pri (ne)zadovoljstvu kupcev se je treba še za hip pomuditi – na spletu smo namreč zasledili pripombe strank, češ da so jim pri plačilu goriva z računa trgali višji znesek od tistega, ki bi ustrezal dejansko natočenemu gorivu, razliko pa naj bi jim vrnili šele čez nekaj dni, nekateri zatrjujejo, da tudi to ne. »Kupci lahko na avtomatu plačajo z bančno ali kreditno kartico. Kartico na začetku vstavijo v avtomat in vtipkajo kodo. Ob tem se opravi predavtorizacija v višini 80 evrov, s čimer preverimo kartico. Nato kupci točijo gorivo, in kolikor natočijo, toliko se jim odbije z bančnega računa. V določenih okoliščinah se lahko zgodi, da je ta avtorizacija zabeležena na elektronskem bančništvu ali kakšnem drugem portalu, vendar zgolj kot rezervacija,« je pojasnil Pröll.

Manjša prodaja na obmejnih servisih

Glede na stalno rast cen goriv na eni ter gospodarsko krizo na drugi strani bi bilo logično pričakovati, da se bodo ljudje pri nas z avtomobili vozili manj in bo posledično padel tudi obisk na bencinskih črpalkah. A vsaj za zdaj še ni tako. Pri našem največjem ponudniku goriva Petrolu, ki ima s 314 bencinskimi servisi v Sloveniji približno 60-odstotni tržni delež, so nam pojasnili, da so letošnji kumulativni rezultati poslovanja v maloprodaji v Petrolu na primerljivi ravni z lanskoletnimi. Na slovenskem trgu so v prvih devetih mesecih leta 2012 skupno prodali celo 8 odstotkov več pogonskih goriv kot v enakem obdobju minulega leta, pri čemer je prodaja dizelskega goriva nekoliko višja v primerjavi z lanskim letom, prodaja bencina pa nekoliko nižja. Če padca prodaje torej ni, pa so se v teh časih malce spremenile prodajne navade nekaterih kupcev. »Pri Petrolu v zadnjem času opažamo, da nekateri kupci naše bencinske servise obiščejo večkrat in natočijo gorivo za manjšo vsoto denarja,« je pojasnil Aleksander Salkič, ki je pri Petrolu zadolžen za strateško-korporativno komuniciranje, in dodal še nekaj, kar bi moralo skrbeti predvsem tiste, ki določajo cene, se pravi državo: »Nekaj manjšo prodajo pa zaznavamo v zadnjem obdobju na obmejnih bencinskih servisih in v tranzitu, kar je v večji meri posledica višjih cen naftnih derivatov v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami.« Rešitev za omenjeno zagato bi torej bila, da bi država znižala trošarine. A to je že (pre)večkrat premleta zgodba...