Zakaj in do kdaj bom (še) protestiral?

2. Ker je imela, ko je bila na oblasti v letih 2004–2008, enkratno in izjemno priložnost, da Slovenijo popelje če že ne v Švico, pa vsaj na periferijo EU, ne pa na njen predpražnik, kjer se nahaja sedaj. In sicer samo zato, ker ji je bil gospodarski napredek in razvoj Slovenije drugorazredna tema, prvorazredna pa, da si čim prej podredi medije in preko njih dolgoročno utrdi oblast (kar med drugim dokazuje prodaja Mercatorja pod mizo tajkunoma Šrotu in Bavčarju). Druge, kot so Večer, Dnevnik in Mladina, ki so sicer objektivno, a (preveč) kritično pisali o njenem (ne)delu, pa je poskušala finančno uničiti, tako da je državnim podjetjem onemogočala oglaševanje v navedenih medijih. Sočasno je s kadrovskim cunamijem (iz ideoloških, ne strokovnih razlogov!) po tekočem traku odstavljala direktorje državnih podjetij, ki so bili nekoč paradni konji slovenskega gospodarstva, in s tem povzročila, da so danes ta podjetja v stečaju, prisilni poravnavi ali na berglah.

3. Ker se je leta 2006 odločila za sporni 278-milijonski nakup oklepnikov in se potem, ko so jo Finci in Avstrijci zalotili s prsti v marmeladi, med drugim izgovarjala tudi s tem, da se je za nakup oklepnikov odločila že prejšnja Ropova vlada. Oni da so bili samo izvrševalci odločitve, ki so jo sprejeli njeni predhodniki.

4. Ker je leta 2008 z Alstomom sklenila skrajno škodljivo pogodbo o (iz)gradnji TEŠ6, ki je tako iz finančnih kot okoljevarstvenih razlogov sporen in škodljiv za državo Slovenijo, saj bo – poleg tega, da je projekt že zdaj za več kot še enkrat dražji od pogodbene cene – proizvajal in prodajal tudi neprimerno dražjo elektriko, kot bi jo plačevali, če bi samo posodobili TEŠ4 in 5. Zraven pa bomo EU plačevali še kazni za zdravju škodljive izpuste CO

2

5. Ker je taista vlada v času debelih krav zunanji dolg države od zatečenih 15 milijard v borih štirih letih povečala na 39 milijard evrov, in sicer tako, da je dopustila, da so se banke v državni lasti v tujini enormno in brezglavo zadolževale ter izposojeni denar v svojem pohlepu za hitrim in lahkim zaslužkom posojale državnim podjetjem in RKC brez ustreznih jamstev. Seveda vlada tudi pri tem nenormalnem zadolževanju državnih bank pri tujih posojilodajalcih spet ni nič kriva, saj – prosto po Širclju – ni imela vpliva (?) na zadolževanje (državnih bank!). Pojasnilo za telebane ali tiščanje glave v pesek? Obojega po malem.

6. Ker aktualna vlada – pod pretvezo, da bo sanirala slabe terjatve bank – zdaj ustanavlja slabo banko, kateri je sedanji finančni minister Šušteršič, ko je bil še v opoziciji, nasprotoval. In s katero naj bi država prek obveznic »odkupila« slabe terjatve bank. V resnici pa bo s štirimi milijardami evrov davkoplačevalskega denarja hkrati podprla tudi tuje zasebne lastnike slovenskih bank, ki bodo potem na razprodaji poceni kupili »dokapitalizirano« NLB.

V zvezi z zakonom o slabi banki in zakonom o državnem holdingu, referenduma o katerih je kar v »paketu« prepovedalo ustavno sodišče, se je umestno vprašati, zakaj je vlada ukinila Pahorjev AUKN, ki je bil ustanovljen s soglasjem OECD, in zakaj vztraja pri državnem holdingu, ki bo dal sedanji vladni politiki proste roke, na kakšen način, komu in po kakšni ceni (raz)prodati preostalo državno srebrnino. In to v zelo neugodnem času. Kaj nas sramotna prodaja SIJ in Splošne plovbe ni nič izučila? In še: kaj nismo od EIB ravnokar prejeli zelo ugodno dolgoročno posojilo v višini pol milijarde evrov, ki bi ga veljalo izkoristiti za nove investicije, ki bodo ustvarile nova delovna mesta in zagnale opešano gospodarstvo? In zakaj bivši predsednik vlade, ki se je tako zelo ponašal s svojo agencijo za upravljanje kapitalskih naložb, zdaj kot predsednik republike ni reagiral, ampak se je že dan po inavguraciji brez komentarja podpisal pod oba zakona, čeprav je ustanovitvi slabe banke in ukinitvi AUKN nasprotoval?

Veljalo bi sicer napisati še kaj o tem, na kako perfiden način je Janša pred leti poskušal obračunati s predsednikom republike Türkom. Pa se morda spomniti še tega, kako je obračunaval s pokojnim Drnovškom, pa Kučanom, ki ga še zdaj ne pusti pri miru. Pa morda o tem, na kakšen način se je znebil Golobiča. Pa kako je lani blokiral tri nujno potrebne zakone, ki bi danes že dajali rezultate. In to samo zato, da se je povzpel na oblast. Zdaj pa posledice teh nesprejetih reform, zlasti pokojninske, o kateri je ustavno sodišče referendum dovolilo, plačujemo z višjimi obrestmi na kredite in bolečimi rezi v socialo, šolstvo, zdravstvo, kulturo… Naj Petričeva mea culpa danes zveni še tako iskreno, prepozna je.

Nisem pa prepozen jaz, ki svoj zapis zaključujem z v naslovu zastavljenim vprašanjem: do kdaj bom (še) protestiral?

Vse dotlej, dokler vlada z Janšo na čelu ne odstopi. Kajti samo in izključno z varčevalnimi ukrepi, ki so v veliki meri ideološki in populistični in malo manj ali nič ekonomsko upravičeni, ter bolečimi rezi v živ družbeni organizem, ki naj bi se se spreminjal in nadgrajeval na bolje in od katerega je odvisen normalen in zdrav razvoj vsake družbe, ne bo premika naprej, ampak bo to pot nazaj, v nadaljnje delitve in prerekanja o oslovi senci. Brez oživitve gospodarstva z novimi delovnimi mesti in brez (samo)spoznanja aktualne politike, da je družbeni napredek države odvisen od gospodarske uspešnosti, ne pa od poslušnosti in pripadnosti državljanov določeni politični opciji, bomo (u)tonili samo v še globljo recesijo, kar bo imelo za posledico še pogostejše in hujše socialne nemire. Tega pa si nihče ne želi. Ali pač?

No, protestiral pa bom tudi iz dostojanstva do samega sebe in do vseh tistih, ki jih aktualna politična elita podcenjuje, žali in ponižuje.