Tretji slovenski protialkoholni kongres
Včeraj dopoldne se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« tretji slovenski protialkoholni kongres, sklican od društva »Sveta vojska« in »Društva zdravnikov«. Ob obilni udeležbi tudi najodličnejših krogov je otvoril kongres predsednik društva »Sveta vojska«, gosp. Kalan, nakar se je oglasil k besedi gosp. dr. Demeter vitez Bleiweis Trsteniški ter v svojem nagovoru naglašal, da vidijo zdravniki v protialkoholnem gibanju veliko socijalno in nacijonalno vprašanje. Medicinske preiskave so dognale neupravičenost trditve, da ima alkohol redilno moč ter priporočajo popolno abstinenco. S tem, da so se stremljenjem protialkoholnih društev pridružili tudi zdravniki, je izgubil protialkoholizem svoje asketično lice in stopil na realna tla. Govoril je nato škof Jeglič v imenu duhovščine in deželni glavar dr. Šušteršič, ki je pozdravljal protialkoholno gibanje kot narodno delo. Deželna uprava mora tako gibanje po svojih močeh pospeševati, ker se prepogosto kažejo posledice alkoholizma, zlasti pa žganjepitja. Zlasti vpliv alkoholizma na mlajše generacije je poguben. Deželnovladni svetnik Kremenšek je pozdravil kongres v imenu deželne vlade, ki je pripravljena pospeševati delo društva. Višji deželnosodni svetnik Kočevar pl. Kondenheim je opozarjal, da je morda justična uprava najbolj v položaju opazovati škodljivi vpliv alkoholizma. V dveh tretjinah vseh kazenskih zadev se izgovarjajo obtoženci na totalno pijanost, še bolj pa se vidijo sledovi alkoholizma v civilnopravnih zadevah. Zato se bavi justica že dolgo s tem važnim vprašanjem. V novem zakoniku bo veljala pijanost samo še kot olajševalna okoliščina; tudi se ne bodo mogli dolgovi na zapitku iztožiti, če ima dotični iz istega naslova dolg že od prej. (...)
Slovenski narod, 30. decembra 1912
Slovenski protialkoholni kongres v Ljubljani
Nedelja, 29. dec. (...) Namen kongresa je bil podati ob desetletnici protialkoholnega gibanja na Kranjskem sliko dosedanjega dela, osnovati in postaviti protialkoholno gibanje na najširša tla in misel o protialkoholizmu posplošiti in popularizirati. Dočim se je prejšnja leta gojilo protialkoholno gibanje le v področju katoliške izobraževalne organizacije, smemo danes reči, da so se na tem polju našli vsi trezni in razsodni ljudje brez razlike prepričanja in si podali roke k skupnemu delu proti temu sovragu slovenskega naroda. Deset let ni veliko! Ali včerajšnji kongres je pokazal, da je protialkoholna misel zašla v vse stanove in prodrla v najširše kroge našega naroda. Če se spomnimo na prejšnje čase, ko je veljal »abstinent« na Slovenskem za smešno, abnormalno figuro, preko katere je treba iti s posmehom, če vpoštevamo neštete predsodke, katere je bilo treba premagati, in če primerjamo prve shodiče z včerajšnjim impozantnim zborovanjem, moramo z zadoščenjem konstatirati: fundamenti alkoholizma na Slovenskem se podirajo. Brez pretiravanja lahko rečemo: Protialkoholno gibanje je postalo popularno. Med vsemi avstrijskimi narodi je našla misel za boj proti alkoholni kugi največ zavetja in največ smisla pri nas, kar daje častno spričevalo zdravi in razsodni naturi našega ljudstva.
(...) V preddvorani je bila mala razstava abstinenčnih pijač in južnega sadja. Higijenična mlekarna v Ljubljani je postavila na ogled več mlečnih izdelkov, med drugimi jokhurt. (...) Posebno interesantno je bilo predavanje g. sodnega svetnika Milčinskega, ki je v izbranih in duhovitih besedah pokazal sedanji pravosodni sistem, ki je čisto kapitalističnega duha. (referat Alkoholizem, kapitalizem, birokratizem, op.p.)
Ponedeljek, 30. dec. (...) G. deželnošolski nadzornik izraža svoje veselje vsled častnega sodelovanja slovenskega učiteljstva, ki naj z živim zgledom med mladino pospešuje to plemenito gibanje.(...) Nato se oglasi dr. Krek, ki kaže na vlogo, ki jo igrajo v alkoholnem vprašanju naši zakonodajni zastopi. Alkohol je blago, ki državi nese; zato zaenkrat ni upati, da bi se mu pri nas zaprla vrata. Sploh pa se dotika protialkoholni problem alkoholnega kapitala in celih socialnih slojev, ki od njega žive. Pri produkciji in pri razpečavanju alkohola so pri nas interesirani kmetijstvo, podjetniški kapital in razprodajalci. Kmetijsko produkcijo treba regulirati in ji določiti trge, kapitalu pa odpreti druga polja. Zato pozdravlja protialkoholne kongrese kot nekake misijone, ki dobro vplivajo s svojim poukom o škodljivosti tega strupa na najširše mase ljudstva. (...) Povzame nato g. ravnatelj dr. Bezjak svoj referat Vpliv alkohola na vzgojo. Najvišji smoter vzgoji je moralnost. (...) Sredstva dobrega vzgojnega postopanja so: rodbina, cerkev in šola pa družba. Rodbina kot središče in najvažnejši faktor vzgoje mora dati otroku živih vzgledov dobrega življenja. Žalostna resnica pa je, da stariši, ki so vdani pijači, svojo nežno deco s svojim grdim življenjem le pohujšujejo. Slabim zgledom v domači hiši se pridružujejo grešne prilike izprijene tovarišije, in večinoma so otroci pijancev v sramoto in celo v škodo človeški družbi. (...) Izborno predavanje je napravilo na poslušalstvo najboljši vtisk in se je g. predavatelju živahno aplavdiralo. (...) Gdčna učiteljica A. Štupca je v vznešenih besedah pozivala na vojsko proti alkoholu. Kakor je Hamilkar vcepil svojemu sinu Hanibalu večno sovraštvo do Rimljanov, tako zanesimo tudi mi med mladino gnjus do alkohola. (...)
Slovenec, 30. decembra 1912
