24. marca je vlada socialnim partnerjem poslala izhodišča za uravnoteženje javnih financ. Z različnimi varčevalnimi in prilagoditvenimi ukrepi je letos želela privarčevati dobrih 818 milijonov evrov, prihodnje leto pa skoraj 949 milijonov evrov. Predvideni varčevalni ukrepi so zadevali otroške dodatke, nadomestila za brezposelne, letni dodatek za rekreacijo upokojencev, pa tudi pet sklopov varčevalnih ukrepov v javnem sektorju.
Takrat je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič ocenil, da gredo načrtovani ukrepi v napačno smer, saj temeljijo predvsem na varčevanju, več pa bi bilo treba storiti na prihodkovni strani proračuna. Semolič je takrat zagotovil, da bodo sindikati nadaljevali socialni dialog. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) in glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj pa je napovedano znižanje plač javnim uslužbencem za 15 odstotkov, ki ga je za uravnoteženje javnih financ predvidela vlada, označil za nesprejemljivo. Več o takratni odzivih si lahko preberete tukaj.
Sledila so pogajanja sindikatov z vlado, ki pa niso obrodila sadov. Hitro se je pričelo omenjati stavko in kmalu je bil postavljen tudi njen datum, 18. april.
Preberite še:
- Vladni ukrepi bodo najbolj prizadeli srednji sloj
- Janković o zakonu za uravnoteženje javnih financ: "Mešana solata, skropucalo ali zmazek"
Stavka javnega sektorja
Aprilska stavka javnega sektorja je bila največja v zgodovini samostojne Slovenije. Sodelovalo je vseh sedem sindikatov KSJS, na ulicah pa je bilo vsega skupaj okoli 100 tisoč javnih uslužbencev. Šole in vrtci so bili zaprti, mnogi so stavkali na svojih delovnih mestih. Policisti niso izrekali kazni, v zdravstvu pa so odpovedali nekatere nenujne posege in preglede. Stavka je sicer minila mirno.
Še isti dan se je na stavko odzval premier Janez Janša, ki je na nacionalni televiziji dejal, da je vlada doslej vedno pokleknila pred sindikati javnega sektorja, ko so ti zagrozili s stavko, a tokrat da ne bo tako. Že nekaj dni pred tem je napovedal, da država stavke ne bo plačala.
Policisti so stavkali še teden dni po 18. aprilu, nato pa sporočili, da stavke v taki obliki ne bodo več ponovili, ker "ne želijo prizadeti državljanov, saj je njihova stavka usmerjena proti vladi".
Poročali smo tudi o besednih dvobojih med policijskimi sindikati in ministrom za notranje zadeve Vinkom Gorenakom.
10. maja dogovor vlade in sindikatov javnega sektorja, dan pozneje pa sprejetje Zujfa
10. maja so stavkovni odbori sindikatov javnega sektorja in slovenska vlada sklenili sporazum o razrešitvi stavkovnih zahtev, in podpisali dogovor o ukrepih na področju plač, povračil in drugih prejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ za obdobje od 1. junija 2012 do 1. januarja 2014. V KSJS so pred dnevi sicer opozorili, da vlada s sprejetjem proračunov za prihodnji dve leti krši omenjena dogovora, zato so že oblikovali stavkovni odbor, za 23. januarja pa je že napovedana nova stavka javnega sektorja.
11. maja je državni zbor z 49 glasovi za in 31 proti po ekspresno hitrem postopku sprejel Zakon o uravnoteženju javnih financ ali krajše Zujf.
Preberite še: "Zgodovinskih" 320 dopolnil
Sporni 143. člen in »lustrirani« upokojenci
Največ prahu je nedvomno dvignil sporni 143. člen Zujfa. Ta je spremenil določbe v še približno 40 drugih zakonih, z njim pa je vladajoča koalicija več kot 26.000 upokojencem znižala pokojnine, nekaterim tudi za več kot 300 evrov. Na seznamu "privilegiranih" upokojencev se je tako znašlo približno 8000 ljudi, ki so del delovne dobe v nekdanji skupni državi prebili zunaj meja Republike Slovenije, več kot 7000 pa je borcev NOB.
Drugi so na seznamu zato, ker jim je država v preteklosti iz različnih razlogov dodelila in plačevala celo ali del pokojnine. Krivica se ni zgodila le tistim, ki so vplačevali prispevke v drugih republikah, ampak tudi zapornikom v koncentracijskih taboriščih, izgnancem, prisilnim mobilizirancem in drugim.
Upokojenci so 10. julija protestirali pred vlado in opozarjali na svoj slab položaj. Na ustavno sodišče je romalo več zahtev za presojo ustavnosti tega dela varčevalnega zakona, med drugim tudi s strani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in varuhinje človekovih pravic.
V parlamentu so sporni člen ob ostrem nasprotovanju opozicije po naglem postopku sprejeli pred parlamentarnimi počitnicami.
Na Zpiz romalo skoraj 10 tisoč pritožb
Pokojninski zavod je septembra na podlagi omenjenega zakona prizadetim upokojencem poslal zgolj obvestila o "negativni uskladitvi" njihovih pokojnin. Po plazu protestov in pritožb, v tednu dni jih je bilo kar 9859, na tako nepravno ravnanje je ustavno sodišče presodilo, da mora zavod vsakemu od omenjenih upokojencev izdati odločbo.
Oktobra so opozicijski socialni demokrati in poslanci Pozitivne Slovenije ponovno predlagali, da bi 143. člen črtali iz Zujfa. Kot so ves čas opozarjali, je ta člen selektivno, diskriminacijsko in protiustavno po hitrem postopku posegel v pridobljene pravice omenjene skupine upokojencev. Koalicija se za to (z izjemo Gregorja Viranta) ni zmenila. Sicer je vlada med razpravo v parlamentu vložila novelo Zujfa, s katero bodo pokojnine 8000 upokojencev ostale enake, vendar se bo to zgodilo šele prihodnje leto.
Preberite si še komentar Jožeta Poglajna Pohabljeni otroci Zujfa.
Zujf vplival tudi na študente
Med drugim je Zujf predvidel povišanje koncesijske dajatve s 14 na 25 odstotkov. Študentske organizacije se za razliko od množičnih protestov, ki so se zgodili leta 2011 ob napovedani spremembi ureditve na področju študentskega dela, tokrat niso kaj dosti oglašale. 5. junija je Študentska organizacija Slovenije sklicala tiskovno konferenco, na kateri so zavrnili navedbe, da se niso borili za pravice študentov.
Z uveljavitvijo zakona o uravnoteženju javnih financ so na različnih ministrstvih po hitrem postopku ukrepali in se z junijem znebili velike večine ali celo vseh ''zaposlenih“ študentov. Učinek se je videl tudi v času poletnih počitnic, ko smo poročali o kar za tretjino manjši ponudbi študentskih del.