Zaradi obilice probiotikov in prebiotikov, ki so v zavesti javnosti že prepoznani kot učinkovine, ki pomagajo ohranjati optimalno stanje prebavnega trakta, še zlasti v primerih okužb, vnetij, terapij z zdravili ali stresa, je odločitev, po katerem probiotiku ali prebiotiku poseči, vse težja.
»Zato je treba o njihovem učinkovanju temeljito poučiti predvsem strokovno javnost, ki bo lahko le dobro poučena pomagala in znala svetovati posameznikom, v katerih primerih naj posežejo po katerem izdelku, pa naj bo to pri obisku splošnega zdravnika, dietetika ali lekarne,« je ob strokovnem srečanju o probiotikih in prebiotikih poudaril predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana prof. dr. Rok Orel.
Dvomljiv širok spekter delovanja
Da je posameznik v poplavi tovrstnih izdelkov resnično zmeden in zato nujno potrebuje strokovni nasvet, so se strinjali vsi sodelujoči predavatelji, ki potrošnikom odločno odsvetujejo iskanje tovrstnih informacij na internetu, saj se tam pogosto priporoča kot najboljše univerzalne učinkovine, ki naj bi pomagale za vse. A prav ta široki spekter njihovega delovanja je najboljši dokaz, da te učinkovine največkrat sploh ne učinkujejo.
»Na svetu ni niti enega seva probiotičnih bakterij, pri katerem bi dokazali vse koristne učinke probiotikov. Je pa dokazano, da lahko samo posamezni specifični probiotični sevi (bakterijske podvrste) skrajšajo drisko ali zvečajo odpornost. Nekateri sevi so, denimo, učinkoviti pri driski, popolnoma drugi pa pri zaprtju,« je jasen Rok Orel.
Prof. dr. Irena Rogelj, dipl. ing. živ. tehnologije in predstojnica Inštituta za mlekarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, pojasnjuje, da se probiotične bakterije med seboj razlikujejo tako, kot se razlikujemo ljudje. »Nekateri imajo odličen posluh, drugi so izvrstni športniki. Med športniki so nekateri sposobnejši za skok v višino, drugi pa za met kladiva. Podobno velja tudi za probiotične bakterije. Lahko bi rekli, da so nekatere naredile šolo preventive, druge pa so izurjeni terapevti. Nekatere so uspešnejše pri borbi proti škodljivim bakterijam, druge pri spodbujanju delovanja črevesnih celic, tretje pa pri spodbujanju ali uravnavanju imunskega sistema,« je razložila Rogljeva.
»Kljub vedenju, da imajo probiotiki in prebiotiki številne koristne učinke, pa lahko o njihovi utemeljeni učinkovitosti govorimo le na področjih, kjer je ta dokazana s kakovostnimi kliničnimi raziskavami,« je še pojasnil Orel in dodal, da imamo pri nekaterih stanjih tako trdne dokaze o učinkovitosti, da je uporaba probiotikov zapisana celo v doktrine zdravljenja.
Težko do trdnih dokazov
Dr. Mary Ellen Sanders, mednarodno priznana strokovnjakinja za probiotično mikrobiologijo, pa navaja, da so za zdaj najbolj prepričljivo dokazali, da probiotiki krajšajo čas trajanja infekcijske driske (zlasti pri otrocih), da preprečujejo driske, povezane z jemanjem antibiotikov, da med drugim zmanjšujejo pogostnost okužb (na primer prehlada, blagih trebušnih viroz) ter izboljšujejo imunost.
Sandersova opozarja, da evropska agencija za varno hrano EFSA kljub temu še ni dovolila uporabe nobene od zdravstvenih trditev za pro- in prebiotike, kar ne pomaga zmanjševati dvomov o njihovi učinkovitosti. Dejstvo, da mora biti za ugodno oceno agencije koristen učinek dokazan z zelo kakovostno izvedenimi kontroliranimi študijami na pretežno zdravih ljudeh, dokazovanje učinkov dodatno otežuje, prav tako kot pomanjkanje strokovnih meril za dokazovanje učinkovitosti učinkovin. Zato doslej še nobena obravnavana trditev v povezavi s pre- in probiotiki ni dobila njihove ugodne ocene. In čeprav je po mnenju Sandersove dobro, da na izdelkih živil niso dovoljene navedbe neutemeljenih trditev, ni dobro, da na njih ne sme biti ugotovitev, ki temeljijo na manj popolnih in še nastajajočih znanstvenih dokazih. To bi namreč lahko potrošnikom pomagalo pri izbiri. Boji pa se tudi, da se bo zaradi visokih zahtev in prepovedi posredovanja informacij zmanjšal obseg sredstev za raziskovanje.
Potrebno je ozaveščanje strokovne in laične javnosti
Prof. dr. Orel zato še bolj prisega na osveščanje in izobraževanje strokovne in laične javnosti, kar naj bi privedlo do večje in bolj smiselne uporabe kakovostnih preparatov s pro- in prebiotiki. Ob tem pa verjame, da ni več daleč tudi od bolj smiselne regulative. »Želimo si zakonodajo, ki bo jasno definirala zahteve za posamezne vrste preparatov, naj gre za funkcionalna živila, prehranske dodatke ali zdravila brez recepta. Želimo si tako zakonodajo, ki ne bo vsebovala nesmislov, kot je prepoved navajanja sicer jasno dokazanih zdravstvenih trditev. Taka regulativa lahko naredi več škode kot odsotnost vsakršne regulative,« meni Orel.
Dodaja, da nam znanost na področju pro- in prebiotikov vsak dan prinaša nova spoznanja. Trenutno že razvijajo probiotike, s katerimi bomo lahko korenito vplivali na presnovo v telesu in se tako denimo borili proti metabolnemu sindromu, sladkorni bolezni in tudi prekomerni teži. Že zdaj pa so s probiotiki in prebiotiki obogatili nekatere mlečne formule, ki so mleko močno približale sestavi materinega mleka in mu s tem dodale koristne učinke na zdravje otroka, je dejal Rok Orel.
