Že pred tisočletji so ljudje verjeli, da se lahko z bliski in pokanjem obvarujejo pred zlimi duhovi in demoni. Čeprav je ta prvotni namen ognjemetov s stoletji zbledel, jih kot popotnico v novo leto uporabljamo še danes. Toda veličastne svetlobne predstave na nebu imajo tudi temnejšo plat. Ognjemeti in druga pirotehnika znatno poslabšujejo kakovost zraka in ogrožajo zdravje ljudi.
Ognjemeti povzročajo nastanek dima oziroma prahu, ki vsebuje težke kovine, ogljik, žveplo in nekatere precej strupene snovi, pojasnjujeta dr. Maja Remškar in dr. Ivan Iskra z Instituta Jožef Stefan (IJS). Bele iskre in žareče zvezde je recimo mogoče pričarati z magnezijem, aluminij povzroča svetel, bel plamen, baker ustvarja modro barvo, svinec služi za vžig in ustvarjanje razpadajočih zvezd, železo povzroča rumene, pahljačaste iskre, kalcij je razlog za oranžno barvo, kalij pa je oksidant, ki se ga pri ognjemetih najpogosteje uporablja.
Najmanj biljarda nanodelcev ob petminutnem ognjemetu
Ob petminutnem ognjemetu, s katerim je bilo zaznamovano praznovanje 20. obletnice samostojnosti Slovenije, se je v ozračje sprostilo najmanj 1.000,000.000,000.000 nanodelcev teh snovi ali toliko, da bi z njimi dvainpolkrat objeli Zemljo, če bi 50 nanometrov velike delce zložili v vrsto drug poleg drugega, so izmerili na IJS. Ob tem lahko ti kemijsko aktivni kovinski prahovi, veliki do 200 nanometrov, ki pri oksidaciji barvito zažarijo, v ozračju ostanejo tudi po več tednov. Ko se na njih nabere dovolj zračne vlage, se počasi spustijo na tla oziroma se naberejo na površinah stavb, dokončno pa jih v zemljo in vodotoke spere šele prvi dež. »Lokalno se onesnaženost izboljša tudi z vetrom, a v tem primeru jo samo izvozimo k sosedom,« pojasnjuje dr. Remškarjeva.
Kako močan učinek imajo ti delci na zdravje ljudi, je odvisno od njihovega števila in velikosti, trajanja izpostavljenosti, pa tudi od zdravstvenega stanja človeka. Povečana koncentracija trdih delcev v zraku pri zdravih ljudeh povzroča blago vnetno reakcijo dihal, iz katere ob dolgotrajni izpostavljenosti sledi manjša sposobnost pljuč in njihov počasen propad, pojasnjuje Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja. Pri ljudeh z boleznimi dihal (bronhitis, astma, kadilska pljuča) pa lahko že en sam ognjemet poslabša njihovo bolezen in vodi celo v hospitalizacijo ali prezgodnjo smrt. V času povečanih koncentracij trdih delcev v ozračju po Otorepčevih besedah opažajo tudi povečano število srčnih infarktov. Del nanodelcev namreč ljudje izdihnejo, del pa prek dihal vstopi v krvni obtok in povzroča arteriosklerozo, ki je glavni vzrok za nastanek bolezni srca in ožilja, saj pomeni trajno kvarjenje žil in nastajanje krvnih strdkov. Kri nanodelce raznese tudi po drugih delih telesa, kopičijo pa se predvsem v organih, ki filtrirajo kri, torej v jetrih, ledvicah, vranici..., kjer povzročajo različne zdravstvene težave, dodaja dr. Remškarjeva. Pravi še, da nekateri nanodelci lahko prodrejo tudi v možgane in vplivajo na živčevje. Manjši kot so delci, dlje v telo prodrejo in več škode naredijo, pojasnjuje Otorepec.
Pomanjkljiva zakonodaja
Čeprav se trdi delci v ozračje sproščajo tudi iz drugih virov (prometa, kurjenja lesne biomase, industrije), ognjemeti in druga pirotehnika po besedah Tanje Bolte z Agencije RS za okolje poskrbijo za prekoračitev dovoljenih mejnih vrednosti nevarnih delcev v zraku vsaj enkrat na leto, to je 1. januarja.
Kljub temu veljavni pravilnik o izvajanju ognjemetov ne omejuje onesnaženosti zraka s trdimi delci, ki jo smejo povzročiti pirotehnična sredstva. Prav tako ne določa, katere kemikalije smejo biti prisotne v pirotehničnih sredstvih, čeprav zahteva podatke o vrsti in številu pirotehničnih izdelkov z navedbo kalibra in kategorij, v katere so razvrščeni. »Všečnost ognjemetov, obsedenost s hrupno pirotehniko in popolna odsotnost zakonodajnih ukrepov na področju meritev nanodelcev v ozračju omogočajo, da lahko proizvajalci pirotehnike in distributerji povsem legalno kujejo visoke dobičke na račun zdravja ljudi,« ocenjuje dr. Remškarjeva.
