Finkova je v odgovoru zapisala, da je bil pogovor za Val 202, objavljen 28. novembra letos, namenjen osveščanju širše javnosti glede težke situacije hiše hospica, v kateri se je znašla zaradi neumestitve v sistem socialnega in zdravstvenega varstva ter s tem nerazrešenega financiranja.
Zaradi nastalega minusa v poslovanju ob devetmesečju je hiša še vedno pred zaprtjem, je zapisala predsednica društva in napovedala, da bodo v prihodnjih dneh poslali še izjavo društva "glede neodzivanja države pri reševanju hiše hospica pred njenim zaprtjem, ki ji sledi konec leta".
Ker gre za nov program, ki poteka drugo leto v eksperimentalni obliki in je nastal na podlagi 18-letnih izkušenj z oskrbo umirajočih in njihovih svojcev na domu, skuša društvo, kot pojasnjuje Finkova, javnost seznaniti, kaj se dogaja v hiši, "ki se je mnogi tako bojijo, ker je smrt in vse v zvezi z njo tako zelo tabuizirana v naši družbi".
Namen je bil govoriti o temi umiranja
Predvsem je bil namen objavljenega pogovora govoriti o temi umiranja, pravi Finkova in poudarja, da nikakor ni bil namen kogarkoli diskreditirati s tem, ko so bile bile predstavljene izkušnje v domu za ostarele in bolnišnici.
Kot je zapisala, je želja društva, da bi se medsebojno povezovali in bi lahko delili bogastvo izkušenj in znanja, ki jih imajo. Paliativna oskrba je namreč na začetku razvoja v Sloveniji, navaja Finkova in dodaja, da je hiša hospica zdravstvena in socialna inovacija družbe in je nekaj drugega kot domovi za stare, vendar ne v slabšalnem smislu, temveč v smislu drugačnosti.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije je v zvezi s tem v odprtem pismu v začetku decembra opozorila, da ima hiša hospic 12 mest za zagotavljanje paliativne oskrbe, medtem ko imajo slovenski domovi več kot 19.000 mest. Kljub temu da se zavzemajo za trajne rešitve za delovanje Hospica, pa, kot so takrat zapisali, ne sprejemajo teze, da je Hospic edina možnost za zagotovitev dostojnega umiranja.
