Po odhodu Schafferja po koncu minule sezone Tadej Platovšek ni bil prvi na seznamu želja slovenskih tekmovalcev. V slovenskem taboru so si želeli Petra Pena, ki se je odločil, da bo nadaljeval delo s hrvaško reprezentanco.

Koliko ste bili presenečeni nad drugim mestom Roka Perka v Val Gardeni?

Lagal bi, če bi rekel, da nisem bil presenečen. Pričakoval sem uvrstitev okrog 15. mesta. Glede na to, da od 15. mesta do prvega med tekmovalci ni velike razlike, se na tekmi lahko zgodi marsikaj.

Je po vašem mnenju na smukih najmočnejša konkurenca na tekmah svetovnega pokala?

Dejstvo je, da pri smuku na končno uvrstitev zelo vplivajo vremenske razmere in material. S tega vidika je smuk najzahtevnejša disciplina svetovnega pokala. Po drugi strani je izjemna konkurenca tudi v slalomu in veleslalomu.

Kako vam uspeva biti konkurenčni v hitrih disciplinah, glede na to, da je število oseb, ki dela v slovenski reprezentanci močno podhranjeno?

Vse lahko dosegamo le s sodelovanjem z manjšimi ekipami. Lahko vam postrežem z dejstvom, ki pove zelo veliko o sodelovanju. Kot veste, Ivica Kostelić ni nastopil na smuku svetovnega pokala v Val Gardeni. Ne glede na to, da hrvaška ekipa praktično ni bila prisotna na treningih, je Peter Pen kot član te ekipe kljub temu pomagal naši reprezentanci. Le želimo si lahko, da bo sodelovanje še naprej tako uspešno.

Prva tretjina smukov svetovnega pokala v tej sezoni je končana. Kako ste zadovoljni z izkupičkom?

Že na začetku sezone sem rekel, da se ne strinjam s trditvami, da nam ameriški sneg ne ustreza. Konec koncev so glavno vlogo na tamkajšnjih prizoriščih igrale vremenske razmere. Letos smo naredili korak naprej v primerjavi z lanskimi izidi, tako da lahko rečem, da sem z napredkom zadovoljen. Val Gardena pa je bila pika na i, tako da je ocena dosedanjega dela sezone zelo dobra.

V Bormiu, naslednjem prizorišču tekme svetovnega pokala, je po zaslugi Andreja Jermana že igrala Zdravljica. Letošnji cilji?

Vsaka tekma je tekma zase. Upam, da bomo v Bormiu blizu uspehom, ki smo jih dosegli. Menim, da so uvrstitve med prvih 30 dobre, uvrstitve med najboljših 15 so fantastične, kar je boljše, pa je več kot fantastično.

Ni veliko slovenskih trenerjev v hitrih disciplinah, ki so imeli svojega tekmovalca na zmagovalnem odru. Kakšni so bili občutki ob tem?

Ekipa je že dolgo skupaj. Zato bi bilo prepotentno trditi, da je rezultat Roka Perka v Val Gardeni posledica dela v tej sezoni. Gre za uspeh vseh trenerjev, ki so delali z ekipo, vse podpore, ki jo je dajala smučarska zveza v preteklih sezonah. Je pa lepo biti zraven. Občutki ob takšnih uspehih so nepopisni.

V ekipo za hitre discipline vas je pripeljal Burkhard Schaffer, sedanji glavni trener avstrijske reprezentance za hitre discipline. Slišati je, da odnosi med vami niso najboljši, ali pač?

Morate se zavedati, da ko zamenjaš reprezentanco, je vsakomur prioriteta, kako tekmuje njegova ekipa. Prepričan sem, da je Burkhard zadovoljen ob uspehih slovenske reprezentance. Čestital mi je, ko je bil Perko 16. na superveleslalomu, in verjamem, da mi bo čestital tudi za Perkovo drugo mesto, ko se bova prvič videla.

Ali sicer s Schafferjem kaj sodelujete, saj gre za izkušenega trenerskega mačka, od katerega bi se lahko navsezadnje veliko naučili?

Ko se srečava, se pogovarjava. Kar pa se tiče sodelovanja z avstrijsko reprezentanca je to misija nemogoče. V takšnem sodelovanju bi po mojih videnjih lahko sodelovali le po sistemu daš, dam. Kar zadeva hitrih disciplin, pa mi Avstrijcem prav veliko ne moremo dati. Zato se moramo kar sami boriti.

Superveleslalom je na papirju najslabša slovenska disciplina v moški konkurenci. Kaj se dogaja z njo?

Če izvzamemo ZDA, so bili v Val Gardeni že dobri. Tudi Boštjanu Klinetu je zmanjkalo zelo malo za uvrstitev med najboljših 30. Zdi se mi, da nam ne manjka več veliko, da bodo tudi drugi smučarji posegali po točkah. Rok je pa itak dokazal, da je konkurenčen.