SLUŽBENO POROČILO.
Ljubljana, 24. aprila. Pri Leonišču se je bilo ob 9. nabralo okoli 3000 oseb, ki so hoteli napraviti obhod po mestu. Ker se je bilo bati nemirov, je orožništvo dohod v mesto zaprlo. Iz množice sta padla dva strela na orožništvo, tako da sta bila dva orožnika ranjena. Nato je množica navalila na orožništvo in ga hotela razorožiti, vsled česar je bilo prisiljeno rabiti orožje ter streljati. Bilo je 20 žrtev: 9 mrtvih in 11 ranjenih. Med mrtvimi je 8 moških in 1 otrok.
Pozivljamo občinstvo, da se ne zbira v gručah, da gre vsak po svojem opravilu hitro naprej; zlasti naj se mladina ne zbira na ulicah. Roditelji naj skrbe, da ostanejo otroci doma.
Izgredi v Ljubljani.
Danes je izbruhnila od strokovne komisije soc. del. organizacije napovedana generalna delavska stavka. Že pred izbruhom stavke se je polotila meščanstva razburjenost, kajti bili so v strahu, da komunisti otežkočijo obrat vodarne in elektrarne. (...) Okoli 8. ure so se začele valiti močne skupine štrajkujočih proti Novemu Udmatu, njih cilj je bila tramvajska remiza, kakor zbirališče za nameravani pohod proti središču mesta. Kakor cenijo očividci, je bila zbrana velika množica stavkujočih približno do 4000. Načrt stavkujočih je bil prirediti demonstrativen obhod po mestu ter se zbrati na prostoru pred »Slonom« in vlado. Od zborovanja vračajoči se delavci so našli Zaloško cesto pri koncu Leonišča blizu gostilne pri »Majarončku« zastraženo od policije in orožništva. Množica je zahtevala prost dohod v mesto ter začela vpiti in žvižgati, ko je orožništvo to hotelo zabraniti. Službujoči policijski uradniki so z vso mirnostjo in hladnokrvnostjo vplivali pomirjevalno na razjarjeno množico, ki je vedno bolj hotela uveljavljati voljo komunizma. (...) Iz množice je letelo gosto kamenje na kordon ter je bilo že takrat nekaj ljudi lahko ranjenih, ker je padalo kamenje nazaj med množico. Položaj je postajal čim dalje kritičnejši. Orožništvo se je že hotelo umakniti, ko so padli prvi streli iz množice. Sedaj množica ni navalila na orožništvo samo iz Zaloške ceste v smeri proti Ljubljani, ampak je hotela orožništvo tudi obkoliti iz ulice pri »Majarončku« in ob vrtu deželne bolnice proti Ljubljanici. Orožništvo ni vedelo, kam bi se umaknilo. Nekaj orožnikov je odšlo v Leonišče. Vsled tega je pozneje nastala verzija, da se je iz Leonišča tudi streljalo na množico, kar pa sta dr. Šlajmer in dr. Defranceschi ljudstvu izbila iz glave. Prerekanje med stražo in množico je doseglo svoj vrhunec, ko so dospeli »knapi« iz Trbovelj ter z vso silo pritisnili na kordon, da bi ga razbili.
Prvi strel. Neki civilist je prijel za puško orožnika narednika Ušaja ter mu nameril revolver na prsa. Ušaj se je hotel braniti, da bi mu izbil revolver. Civilist je sprožil ter je krogla zadela narednika v koleno, hkrati je nekdo drugi ustrelil na orožnika četovodjo Koprivo. V silobranu je bil orožniški kordon prisiljen rabiti orožje. Najprej je hotelo orožništvo z nasajenimi bajoneti navaliti na množico. Ta pa se je zagnala proti kordonu in začelo se je pravo hitro streljanje iz revolverjev. Orožništvo je na to ustrelilo v zrak, ker se pa množica ni umaknila, je bilo prisiljeno nameriti orožje na ljudi. Iz množice se je daleč zadaj na Zaloški cesti streljalo v smeri proti kordonu. Ker pa je bil kordon spredaj in zadaj oblegan od množice in ker projektili iz revolverja niso dosegali namenjenega cilja, je bilo mnogo ljudi iz množice same vsled teh strelov ranjenih. Najhuje seveda je bilo, ko je orožništvo začelo streljati v množico. Kakih 10 korakov od vhoda v Leonišče so obležali prvi mrtvi. Tik ob zidu Leonišča je padel eden izmed najbolj vnetih agitatorjev izmed trboveljskih knapov. Za njegovo ime ni bilo mogoče izvedeti. Zraven njega bolj v sredi ceste sta obležala drug na drugem dva delavca. Padla je pri tej priliki tudi petletna punčka Josipina Hočevar, ki so jo prenesli v mrtvašnico deželne bolnice, a jo je oče dal takoj odnesti na svoj dom.
Mrtvi. Nekaj minut po pol 11. je bilo v mrtvašnici deželne bolnišnice spravljenih 6 mrtvih. Ena deklica je bila že odnešena, v Leonišče je bil prinešen 1 mrtev, eden, Strniša iz Gameljnov je umiral. Na cesti za kordonom vojaštva, ki tudi poročevalcev ni pustil do mrtvih, pa je ležalo še več mrtvih in ranjenih. Med tem časom je bilo sprejetih v deželno bolnišnico 24 težko ranjenih, v Leonišču pa 7 težko ranjenih. Lahko ranjeni so večinoma odšli na svoje domove. (…)
Kri je tekla danes zjutraj v Ljubljani. Kdo je zakrivil to krvoprelitje, ne maramo sedaj raziskovati, to si prihranjujemo za kasneje. To pa ugotavljamo tudi že danes, da bi se bili izgredi dali preprečiti, ako bi se bilo takoj spočetka, ko se je videlo, kaj se pripravlja, nastopilo z vso potrebno energijo, obenem pa tudi z ono trezno prevdarnostjo, ki je nujno potrebna pri takih težkih prilikah. Iz duše obžalujemo številne nesrečnike, ki so padli morda kot nedolžne žrtve brezvestnih hujskačev, ki pa se previdno drže v varnem zavetju.
Slovenski narod, 25. aprila 1920
