Kaj je torej tako posebnega pri Kopitarjevi zmagi? Zagotovo pomeni dobrodošlo osvežitev, hkrati pa tudi nov pojav v slovenskem športnem žurnalizmu, ki se mu reče miselni preskok. Tradicionalisti, ki so v preteklosti vsako leto glasovali za športnike individualiste, so se tokrat znašli v precepu. Dosežek Anžeta Kopitarja v NHL je mnogim spreobrnil sicer trdna prepričanja, pa čeprav je imel slovenski šport v letu 2012 številne vrhunske uspehe, zato vrstni red pri moških še zdaleč ni bil samoumeven. Smučarski skakalec Robert Kranjec in biatlonec Jakov Fak se kot svetovna prvaka denimo sploh nista uvrstila na zmagovalni oder, kar priča o izjemni konkurenci. Kot vsakič je bila zelo pomembna bera kolajn na olimpijskih igrah, ki je bila poleti v Londonu sijajna. Kljub temu je Kopitar dokaj gladko osvojil prvo mesto. Analiza kaže, da so zanj glasovali predvsem mlajši rod novinarjev in večje, resne redakcije. Med drugim večinsko tudi Dnevnikova.

Pri ženskah sta letos še posebno izstopali judoistka Urška Žolnir in alpska smučarka Tina Maze. Prva je olimpijska zmagovalka, druga serijska osvajalka tekem svetovnega pokala, ki se vsak ponedeljek prikaže na naslovnicah slovenskih časopisov. Obe sta šampionki in bržčas bi si obe zaslužili stati na najvišji stopnički v Cankarjevem domu. Tam pa kljub vnovični uspešni evropski jeseni ni bilo nogometašev Maribora, ki so glede na vse dejavnike najuspešnejši in najbolj organiziran kolektiv v državi. A če se je miselni preskok članov društva športnih novinarjev začel dogajati s Kopitarjem, si lahko tudi mariborski nogometaši ob podobnem nadaljevanju uspešne poti kmalu obetajo priznanje.

In še to: glede izbora novinarjev se neobičajno veliko ognja neti med športniki in funkcionarji. Uroš Velepec, trener Jakova Faka, je javno izjavil, da mu je bilo slabo, ker biatlonska reprezentanca ni bila nominirana za ekipo leta, čeprav nominacije sploh ne obstajajo. Bodo že držale besede Anžeta Kopitarja, da se »Slovenci največkrat prepiramo zaradi nepomembnih stvari, ker je to očitno naša odlika«, a tovrstne debate v športu vendarle niso tako nevarne in usodne kot v politiki. Dokler bo vroče pri izboru za športnika leta, bo to dokaz, da so slovenski športniki uspešni. Če se bo prah polegel, bo to slabo znamenje. Gorje narodu, ki bi se ukvarjal le s težkimi razpravami o temah iz polpretekle zgodovine, ki jih javnosti dnevno vsiljujejo dolgočasni politiki.