Plodnost Francozov sicer še ni kritična, saj je možnosti, da katera od njihovih semenčic pride po 20 centimetrov dolgi poti do cilja, torej do jajčeca, ki je ženska spolna celice, še vedno zelo veliko.
Obsežna študija, v kateri je sodelovalo 26.000 Francozov iz programa klasične oploditve z biomedicinsko pomočjo, kaže, da je v letih 1989–2005 koncentracija semenčic v mililitru sperme padla za tretjino, in sicer pri 35-letnem moškem s 74 milijonov na 50 milijonov spermijev na mililiter. Še vedno pa je to visoko nad pragom moške neplodnosti, ki je 20 milijonov spermijev na mililiter sperme.
»Naše številke se ujemajo s študijami iz drugih držav. Ugotovili smo, da se število spermijev v mililitru sperme na leto zmanjša povprečno za 1,9 odstotka,« je za dnevnik Le Monde povedala zdravnica Joëlle Le Moal, ki je sodelovala v študiji.
Interpretacija rezultatov te študije je težavna
Vendar pa slovenski strokovnjak za to področje, doc. dr. Branko Zorn z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, meni, da je treba rezultate študije jemati z določeno mero rezerve. Kot je pojasnil v pogovoru za Dnevnik, je tu problem nestandardiziranega rekrutiranja udeležencev retrospektivne študije, poleg tega se je leta 1991 spremenila metodologija, prav tako niso upoštevali pomembnih dejavnikov, kot so abstinenca od spolnih odnosov, izobrazba in vnetje na spolovilih (vsi ti dejavniki vplivajo na kakovost semena). Predvsem velja, da »študijske populacije te in večine drugih podobnih raziskave ne predstavljajo splošne populacije. Moški iz francoske študije so moški, vključeni v postopke klasične oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) in vnosa semenčice v citoplazmo jajčne celice (metoda ICSI, s katero zdravimo tudi najhujše oblike moške neplodnosti). Ker je bila metoda ICSI prvič izvedena leta 1991, si lahko že s tem razložimo, zakaj je bilo med letoma 1991 in 1995 več semen slabše kakovosti kot med letoma 1989 in 1990, obdobju, v katerem moške neplodnosti s slabim semenom nismo znali premagovati, zato tudi slabih semen v postopkih OBMP sploh ni bilo. Nestandardizirane metodologije analize semena nujno pripeljejo do napačnih izsledkov, ki jih neutemeljeno prenesemo na splošno populacijo.«
Padec kakovosti semena pri mlajših Slovencih
Dr. Zorn, ki je tudi glavni avtor v tujini večkrat citirane podobne slovenske študije iz leta 1999, sicer ne izključuje možnosti, da koncentracija semenčic predvsem zaradi hormonskih motilcev iz okolice večinoma pada. Vendar poudarja: »Padec nikakor ni splošen pojav. V Evropi so države, v katerih se seme ne slabša oziroma se izboljšuje, kot na Danskem in Finskem. Zanimivo je tudi, da se v Franciji padec ne izraža povsod: so regije, kjer je seme ostalo nespremenjeno. V Sloveniji smo med letoma 1983 in 1996 analizirali seme 2343 moških iz neplodnih parov, vključenih v postopke umetne oploditve zaradi zamašenih jajcevodov pri partnericah. Sprememb v koncentraciji semenčic skozi leta ni bilo. Ugotovili pa smo, da je bila koncentracija semenčic nižja pri mlajših moških, obenem se je gibljivost semenčic slabšala.«
Konkretne posledice nižje koncentracije semenčic in njihove slabše gibljivosti, ki sta najbrž povezana pojava, pa so naslednje: »Padec kakovosti semena bi lahko prej ali slej povečal odstotek neplodnih moških. Povečala bi se nezadovoljstvo in zaskrbljenost mladih parov. Povišali bi se stroški zdravstvenih posegov pri ugotavljanju in zdravljenju neplodnosti.«
Poleg hormonskih motilcev, ki »so prisotni v zraku, prehrani, na plastenkah, v igračah«, dr. Zorn kot možen vzrok za padec kakovosti semenčic navaja še »slabo spuščeno modo, vnetje, kajenje tobaka, genetske mutacije, uživanje mamil, toploto in prekomerno telesno težo«. Omenjena francoska študija se sicer temu vprašanju ne posveča veliko, bolj pa se nagiba k tezi, da gre upad števila semenčic pripisati učinku hormonskih motilcev.
Med hormonske motilce sodijo predvsem bisfenol A (ki je na primer v plastenkah pijače in hrane), ftalati (ki so v parfumih, kremah za sončenje in pesticidih) in poliklorirani bifenili (ki so med drugim močno onesnažili reko Krupo v Beli krajini). Menda so ti hormonski motilci v zadnjih desetletjih povzročili tudi znatno povečanje števila primerov raka prostate in raka dojk.
S spremembo načina življenja do očetovstva po naravni poti
Kot piše nemški tednik Der Spiegel, je eden od vzrokov za slabšanje kakovosti semenčic tudi prepogosto jemanje zdravil in tudi vse preveč pogosto sedenje v službi, ob študiju ali pred televizorjem in računalnikom. Kdor namreč malo hodi in se sploh premalo giblje, s tem ovira proizvajanje spermijev. Pri normalnem proizvajanju semenčic je namreč v modih potrebna telesna temperatura, ki je za stopinjo ali dve nižja od običajne. Poseben sistem ven in kroženje zraka v modih namreč omogočata minimalno hlajenje. Sedenje pa s tem, ko so moda preveč ob telesu, onemogoča delovanje tega sistema ohlajanja, zaradi česar se proizvaja manj spermijev, kot bi se sicer. Iz istega razloga ovirajo nastajanje semenčic tople kopeli, savne, obiski solarijev, ogrevanje sedeža in topli prenosniki v naročju. Po mnenju zdravnikov lahko včasih k odpravi težav pri naravnem spočetju pripomore že to, da se moški, ki bi želel postati oče, odpove obiskom savne.
