Smo. Tisti, ki niso, pa po mojem mnenju še niso prebujeni.
Te pa s svojo organizacijo prebujate vi?Ja, Anina zvezdica je postalo gibanje z dvema motivoma – eden je pomagati socialno ogroženim, drugi pa prebuditi ljudi in jim pokazati, kaj se dogaja, da je skrajni čas za pomoč sočloveku in da lahko skupaj naredimo več.
S prepoznavnostjo organizacije se verjetno veča tudi odziv ljudi?Ta je vsako leto večji, upam, da bo tako tudi v prihodnje. Ljudje mi zaupajo zaradi samega koncepta Anine zvezdice. Pri nas ni nihče zaposlen, s prostovoljci delamo v prostem času, poleg tega pa nikamor ne nakazujemo nikakršnega denarja – vse je v hrani.
Manjši projekt je prerasel v velikega. Je to postala vaša druga služba?To je služba s polnim delovnim časom. Marsikdo me vpraša, kako zmorem vse skupaj, a še sama ne vem. Najbolj pomagata močna volja in vztrajnost, ki sta recept za vse stvari v življenju.
Kako je prišlo do ideje za oblikovanje te organizacije?Od majhnega so me vzgajali v duhu, da je treba drugim pomagati, pa čeprav samo z nasmehom ali lepo besedo. Že takrat sem vedela, da bom imela nekakšno organizacijo, bilo je le vprašanje časa. 1. januarja 2010, ki je tudi moj rojstni dan, sem povabila prijatelje in jim rekla, naj s seboj prinesejo nekaj hrane, saj sem želela, da skupaj naredimo nekaj pametnega. Svetovala sem jim, naj je ne kupujejo v trgovini, ampak pogledajo doma, če imajo kakšne testenine ali konzerve. Že takrat smo zbrali hrano za 37 družin, kasneje pa sem naredila še korak naprej.
Letošnja velika božična akcija se je končala. Že imate podatke o tem, koliko hrane ste nabrali in koliko družinam boste pomagali z njo?Končne številke še ni, lahko pa z gotovostjo rečem, da smo zbrali vsaj 35 ton hrane, s katerimi bomo napolnili najmanj 2500 paketov.
Kaj se znajde v paketih, ki jih podarjate družinam? Samo osnovne dobrine ali tudi kakšni priboljški?Paketi so fenomenalni. Posamezen je težak med 18 in 20 kilogramov, izredno raznovrsten. Videti je tako, kot bi šli sami v trgovino in bi kupili nekaj s skoraj vsake police.
Kdo so ponavadi tisti, ki zbirajo hrano? Pomagajo tudi otroci, kajne?Otroci iz osnovnih in srednjih šol, pa tudi študenti so se tokrat akciji pridružili že tretjič. Zlasti pri mlajših otrocih lahko na to gledamo kot na vzgojo, kot na prebujanje resničnosti, v kateri živijo. Sodelujejo tudi različna podjetja in zaposleni v njih, športni klubi, pri letošnji sta sodelovali še slovenska vojska in policija, Brigita Šuler pa nam je poklonila pesem Podaj mu svojo dlan, ki je balada, kakršno bi napisala tudi sama.
Letos ste prišli v izbor Delove osebnosti leta. Kaj vam to pomeni?Seveda sem ponosna, a je to vendarle šele začetek – kar se tiče mojega dela, ne priznanj. Veliko je treba še narediti in upam, da mi bo vse uspelo. Veliko mi pomeni, da mi ljudje zaupajo in mi sledijo ter da verjamejo v moj projekt. Zame je to največja nagrada. Pa tudi, da lahko osrečim družine.
V nedeljo ste svoj projekt predstavili tudi na prireditvi TEDx v Ljubljani. To je priznan koncept za ideje, vredne širjenja. Ste imeli kaj treme in kako ste se počutili, ko ste nastop opravili?Ni bilo prehudo, saj že sicer v življenju to delam. Sem inspiracijska predavateljica, vendarle pa smo imeli šest tednov pred nastopom intenzivne treninge, na katerih so me opozorili, da to niso predavanja. Poudarili so, da moram na odru dati sebe. Skozi celoten proces sem se bolje spoznala, poslušalcem pa sem skušala vse skupaj čim bolje razložiti. Mnogi namreč mislijo, da imam ogromno denarja, da se lahko ''grem dobrodelnost'', a sem dokazala, da ni treba, da je tako. Razen kredita nimam nič – niti stanovanja, niti česa drugega.
Študirali ste v ZDA, tam tudi predavate. Je res, da boste v kratkem tudi tja razširili vašo organizacijo?Proti koncu februarja se vračam v Ameriko, kjer bom na kampusu univerze, na kateri sem študirala, organizirala manjšo akcijo. Zanima me, če se bo ideja tudi tam prijela. Je pa to povezano s financami in časom, koncepta Anine zvezdice pa ne mislim spreminjati. Nikoli se ne bo razvila v organizacijo, v kateri bi bilo ogromno zaposlenih, in bi črpali finančna sredstva od podjetij. Sama si želim poslovno toliko uspeti, da bom lahko plačevala stroške, ki nastanejo.
