Največ časa so se udeleženci pogovarjali o financah, ki so bile glavna tema že tudi na septembrskem prvem zasedanju omizja, a konkretnih sklepov ni bilo.
V preteklosti so slovenske ustanove iz zaščitnega zakona letno prejemale 5,3 milijona evrov, to vsoto pa bodo prejemale tudi v triletju 2013-2015, medtem ko je nastal problem letos, ko jim je vlada premiera Maria Montija namenila nižjo vsoto, to je 4,4 milijona evrov.
Vse skupaj je v zraku
Zagotovil za kritje preostale proračunske luknje, ki je nastala s prispevki za letošnje leto, udeleženci omizja od podtajnika na italijanskem notranjem ministrstvu Saveria Ruperta v torek niso dobili, piše Primorski dnevnik. Kot je za TV Slovenija povedal predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoka, je glede obljubljenih 5,3 milijona evrov za letos videti, "da je vse skupaj v zraku".
Predstavnica finančnega ministrstva je sicer izrazila pripravljenost na sprostitev približno šestih milijonov evrov zaostankov iz let 2011 in 2012, ki pa zadevajo le osmi člen zaščitnega zakona, ki govori o rabi slovenskega jezika v javni upravi. Kot je poudarila, ministrstvo namembnosti teh sredstev ne more in ne sme spremeniti.
Zamuda pa pri izplačevanju prispevkov kulturnim ustanovam
Livio Semolič iz Slovenske kulturne gospodarske zveze (SKGZ) je za TV Slovenija pojasnil, da so na omizju predlagali združitev treh ločenih finančnih postavk, ki temeljijo na že omenjenem osmem členu zaščitnega zakona, na 16. členu, ki se nanaša na slovenske kulturne ustanove, in na 21. členu, ki govori o videmski pokrajini. To bi pomenilo skupaj 8,4 milijona evrov za manjšino. Ta denar bi dobila dežela FJK, ki bi ga nato porazdelila manjšini glede na dejanske potrebe.
Pri izplačevanju prispevkov iz osmega in 21. člena je namreč država kolikor toliko redna, močno pa zamuja pa pri izplačevanju prispevkov kulturnim ustanovam.
Finančna malomarnost Italije
Kot pojasnjuje Primorski dnevnik, to poenotenje in pa tudi hitrejše izplačilo prispevkov predvideva predlog senatorke slovenskega rodu Tamare Blažine. Ruperto je dejal, da predlog podpira in ga bo posredoval pristojnim v vladi, a o njem bo odločal prihodnji sklic parlamenta v Rimu, saj v sedanjem za to ne bo več časa.
Na težave manjšine zaradi finančne malomarnosti Italije so v posebnem pozivu v torek opozorili tudi zaposleni v 21 slovenskih ustanovah v Italiji. Ti so namreč denar za letos namesto januarja prejeli decembra, zato so junijske plače dobili šele pred nekaj dnevi. Njihov poziv je Rupertu posredovala novinarka Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar.
Zavrnili predlog za posojilo slovenskim kulturnim ustanovam
Glede finančnih prispevkov pa je hladna prha za Slovence v Italiji v torek prišla s strani deželne vlade FJK, ki je zavrnila predlog slovenskih poslancev Igorja Gabrovca (Slovenska skupnost) in Igorja Kocijančiča (Mavrična levica), da naj deželna uprava slovenskim kulturnim ustanovam posodi 900.000 evrov, s katerimi bi krili letošnjo razliko zaradi nižjega državnega prispevka.
Poravnali članarino za Slovensko stalno gledališče
Dobro novico za Slovence je po drugi strani predstavljal sklep deželne uprave, da bo poravnala članarino za Slovensko stalno gledališče v višini 160.000 evrov, s katero zamuja že več mesecev, še poroča Primorski dnevnik.
Naslednje zasedanje omizja za slovensko manjšino pri italijanskem notranjem ministrstvu namerava Ruperto sklicati januarja, zato bo verjetno potekalo v senci kampanje pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami v Italiji.
