Vse privlačnejše za tuje vlagatelje

Rdeča nit zasedanja je bila analiza rezultatov sodelovanja v zadnjem letu dni, oblikovani so bili načrti za prihodnje obdobje. O rusko-slovenskem gospodarskem sodelovanju smo se pogovarjali z veleposlanikom Ruske federacije v Republiki Sloveniji dr. Dokujem Zavgajevem.

Naše bilateralno sodelovanje se je letos razvijalo zelo uspešno. Dobro dinamiko kažejo dvostranske trgovinske in gospodarske povezave. Denimo, v prvih devetih mesecih letošnjega leta je zunanja trgovina med državama zrasla za 19 odstotkov in dosegla 1,17 milijarde ameriških dolarjev. Opazno so se aktivizirale menjave v kulturi, znanosti in izobraževanju.

Posebno pozornost je razvoju vsestranskega rusko-slovenskega sodelovanja namenilo vodstvo naših držav. Samo v zadnjih treh letih se je zvrstilo devet obiskov na najvišji ravni, podpisanih je bilo več deset dokumentov, med katerimi sta tudi deklaracija o partnerstvu za modernizacijo in memorandum o pomembnejših projektih za povečanje gospodarskega sodelovanja med Rusko federacijo in Republiko Slovenijo. Velika večina teh dokumentov se že praktično izvaja.

Letos jeseni smo s soglasjem slovenske strani na položaj častnih konzulov imenovali državljana Republike Slovenije Igorja Simčiča, ustanovitelja projekta Esimit Europa, in Matjaža Vugo, direktorja skupine podjetij ENSICO. Njune dejavnosti bodo prispevale k pospeševanju dvostranskih stikov, predvsem v gospodarstvu in v prvi vrsti na področju sodelovanja malih in srednje velikih podjetij. To dokazujejo izkušnje večletnega uspešnega delovanja častnih konzulov Slovenije v Rusiji, zlasti v Samarski pokrajini in Sankt Peterburgu.

Naprej se širi pogodbena podlaga naših odnosov. S tem se krepijo temelji za dolgoročno in obsežno sodelovanje.

V Moskvi sta 12. in 13. novembra potekali srečanji slovenskega premiera Janše s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom in predsednikom vlade Dmitrijem Medvedjevom, med pogovori je bil obravnavan širši krog vprašanj bilateralnega sodelovanja, zlasti na gospodarskem področju. Podpisani so bili končna investicijska odločitev in drugi dokumenti v zvezi z izgradnjo slovenskega dela plinovoda Južni tok.

7. decembra so v ruskem mestu Anapa na obali Črnega morja priredili svečano slovesnost zagona izgradnje plinovoda Južni tok. To pomeni, da se začenja realizacija tega večjega projekta. Sloveniji bo Južni tok med drugim omogočil, da potroji porabo plina ter vzpostavi nove proizvodnje in delovna mesta.

Prepričan sem, da se za naše trgovinsko in gospodarsko sodelovanje v zvezi z včlanitvijo Rusije v WTO odpirajo nove priložnosti. Vzpostavljajo se pogoji za prestop gospodarskega sodelovanja na kakovostno novo raven. Zagotavljajo se bolj sproščeni pogoji za vzajemni dostop ruskih in tujih poslovnežev na trge drug drugega.

Posebej bi rad pritegnil pozornost k temu obsežnemu delu, ki ga je opravila Rusija med svojim včlanjevanjem v WTO na področju preoblikovanja zakonodaje in vpeljave ukrepov, ki vodijo k izboljšanju investicijske klime in konkurenčnega okolja. Med drugim gre za poenostavljenje administrativnih in carinskih postopkov, olajšanje davčnega režima, boj proti korupciji, izboljšanje situacije na področju zaščite intelektualne lastnine ter povečanje kakovosti in transparentnosti javnih storitev.

Prepričan sem, da slovenska podjetja, ki delajo na ruskem trgu, že poznajo pozitivno učinkovanje naših ukrepov iz lastnih izkušenj.

Hkrati pa razumemo, da je potreben določen čas za to, da bi rusko gospodarstvo »prebavilo« nove pogoje delovanja v prostoru WTO. Menimo, da morajo na tak način obravnavati nastalo situacijo tudi države članice Evropske unije. Velik pomen pripisujemo širitvi in krepitvi odnosov z Evropsko unijo, še zlasti pa uresničevanju pobude Rusija-EU Partnerstvo za modernizacijo ter sklenitvi novega temeljnega sporazuma Rusija-EU.

Glede vprašanj razvoja ruskega gospodarstva lahko omenim, da je Rusija glede na ključne kazalnike makroekonomske stabilnosti postala ena od vodilnih držav sveta. Javni dolg znaša le 10 odstotkov BDP, dolg tujim investitorjem pa le 2,5 odstotka. Po obsegu rezerv v zlatu in valuti je Rusija na tretjem mestu v svetu.

Dotok naložb v rusko gospodarstvo znaša v dveh zadnjih letih okoli 3 odstotke BDP, kar je več od svetovnega povprečja.

Kot vidite, postaja rusko gospodarstvo vse bolj učinkovito in privlačno za tuje investitorje, zlasti evropske.

Vse to omogoča, da se lahko konkretno zamislimo o naši skupni viziji strateških perspektiv, o tem, kakšno naj bi bilo sodelovanje med Rusijo in Slovenijo, med Rusijo in Evropsko unijo, čez 5, 10 ali 20 let…

Naša skupna nujna naloga je, da iščemo nove vire in modele gospodarske rasti na podlagi inovacij in visokih tehnologij ter da uresničujemo večje projekte z udeležbo poslovnih krogov in finančnih inštitucij – takih, kot so recimo Vnešekonombank, EBRD idr.

Verjetno bi lahko šlo za vzpostavljanje proizvodno-tehnoloških združenj na takih prednostnih področjih, kot so energija, informacijske tehnologije, farmacija, proizvodnja kompozicijskih materialov idr.

Odprti smo za naložbe in aktivno uvajanje inovacijskih tehnologij tudi na obsežnem in perspektivnem agroindustrijskem področju.

Nedvomno neizkoriščene zmožnosti vidimo v medregionalnih povezavah ter vzajemni udeležbi v privatizacijskih in investicijskih programih.

V skupnem interesu je, da še bolj aktivno razvijamo stike med državljani naših držav, da širimo turistične, kulturne, izobraževalne, znanstvene povezave...

Menim pa, da bodo tovrstni koraki omogočili močne temelje za dolgoročno in obsežno sodelovanje, da bodo prispevali k povečanju konkurenčnosti naših gospodarstev ter prilagajanju teh k novim izzivom sveta, ki postaja vse bolj globalen.

Taki pristopi so označeni v sklepih 9. zasedanja dvostranske medvladne komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, ki je potekalo pod vodstvom sopredsedujočih – ministra za zveze in množične komunikacije Ruske federacije Nikolaja Nikiforova in ministra za zunanje zadeve Slovenije Karla Erjavca.

H konkretnemu izvajanju teh sklepov aktivno prispeva tudi Rusko-slovenski poslovni svet. Njegovima sopredsednikoma (podpredsedniku AvtoVAZ, d.d., Eduardu Vajnu na ruski strani in direktorju Rika, d.o.o., Janezu Škrabcu na slovenski) je v dobrem letu dni uspelo pritegniti k zamisli o poglabljanju rusko-slovenskega gospodarskega sodelovanja okoli 150 ruskih in slovenskih podjetij, ki izvajajo in pripravljajo konkretne projekte.

Aktualna vprašanja naših povezav so bila predstavljena na investicijskem forumu, ki sta ga pripravila veleposlaništvo in poslovni svet, naslovljenem Slovensko-ruske naložbe: motivi, usmeritve, rezultati, ki je konec novembra potekal ob zasedanju medvladne komisije. Še naprej bomo namenjali posebno pozornost širjenju kroga gospodarskih družb, ki se udeležujejo bilateralnega gospodarskega in investicijskega sodelovanja s posebnim poudarkom na razvoju stikov med podjetji, ki delujejo na področju visokih tehnologij, ter vzpostavljanju povezav na ravni malega in srednjega gospodarstva. kea