Samostojni svetovalec za socialno področje, zaposlovanje in migracije v ZSSS Goran Lukič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da se kršitve pravic delavcev migrantov v Sloveniji poglabljajo. Vzorec kršitev pravic se po njegovih besedah spreminja v pravila, ta pa v vzporedno gospodarstvo. To je izjemno pereč problem, je poudaril.
Ob tem je predstavil več aktualnih primerov kršitev. Kot je pojasnil, imamo denimo v Sloveniji primer agencije za posredovanje dela, ki agencijskim delavcem ob pogodbi o zaposlitvi v podpis prilaga tudi dokument sporazumne odpovedi, ki pa ni opremljen z datumom. Tega vpiše, ko si to zaželi.
V primeru poškodbe pri delu ne bo šel v odškodninsko tožbo
Zabeležili so tudi primer pogodbe o zaposlitvi, v okviru katere se je tuji delavec v enem delu zavezal, da v primeru poškodbe pri delu ne bo šel v odškodninsko tožbo, v drugem delu pa, da bo, če bo sam predčasno prekinil pogodbo, za to materialno odgovoren. To pomeni, da bo delavec, če bo zapustil delodajalca, ker mu ta ne bo izplačeval plače, prisiljen svoj predčasen odhod podjetju plačati, je izpostavil Lukič.
Med aktualnimi primeri kršitev je omenil tudi verižno ustanavljanje podjetij. Posameznik namreč lahko ustanovi podjetje, zaposli migrante, jih nato ne plačuje, zapre podjetje in ustanovi novega, v katerem s kršitvami nadaljuje.
Po Lukičevih besedah pa obstaja tudi drugačno, družinsko veriženje podjetij. Neka oseba ima lahko namreč več podjetij in na ta način izkorišča delavce migrante.
Četudi so delavci sodno bitko dobili, svojih terjatev niso uspeli izterjati
Kot je povedal koordinator projekta ZSSS Integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil Marko Tanasić, so zaznali primer, ko ena oseba obvladuje več podjetij. Delavci migranti so imeli sklenjeno pogodbo z eno od družb, delali pa so v vseh. Ko je prišlo do kršitev in so se obrnili na sodišče, je le to ugotovilo, da se podjetje, v katerem so bili zaposleni, na tožbo ne odziva in da ima blokirane račune. Četudi so ti delavci sodno bitko dobili, tako svojih terjatev niso uspeli izterjati.
"Vsi v tej družini lepo živijo, se vozijo z najdražjimi avtomobili, imajo vile in stanovanja, delavci pa se lahko za plačilo obrišejo pod nosom," je bil oster Tanasić.
Da je stanje na področju delavcev migrantov katastrofalno, je potrdil tudi zagovornik pravic migrantov pri ZSSS Goran Zrnić. Po njegovih besedah je najhuje prevoznikom v cestnem prometu. Prevozniki so denimo plačani po nekaj centov na kilometer, da bi izpolnili normo, pa vozijo tudi po 16 ur skupaj, je dejal. Imeli so celo primer prevoznika, ki se je po 23 urah, ko ni bil več zmožen vožnje, sam prijavil pristojnim organom.
Izpostavil je še, da nekateri tuji delavci v Sloveniji živijo v zelo slabih pogojih, tako da se denimo prhajo po trije ali štirje skupaj.
Tanasić je poudaril, da so plačilne liste, izdane za delavce migrante, pogosto nekaj povsem drugega kot dejansko plačilo. Delodajalec in delojemalec sta namreč neuradno dogovorjena za plačilo neto ure, pa še tega dogovora se podjetja pogosto ne držijo.
Delavci srečni že, da dobijo redno plačilo
Delavci migranti so tako večinoma srečni že, da dobijo redno plačilo. Ne zanima jih, da jim delodajalec krši pravice, ker jim ne plačuje minulega dela, dodatka za nedelje in praznike ter nadurno delo, regresa, je dejal. "Ti delavci sanjajo o plači, iščejo delo, kakršnokoli, samo da je plačano," je sklenil.
Skladno s tem je Lukič pozval k urgentnemu reševanju te problematike. Poseben poziv po zaostritvi ustanavljanja podjetij je naslovil na ministrstvo za gospodarstvo. O dobljenih sodnih zgodbah delavcev migrantov, ki kljub temu nimajo srečnega epiloga, pa bi moralo razmisliti tudi ministrstvo za pravosodje, je prepričan.
