Vodišek se je s padalstvom začel ukvarjati kot 16-letni mladenič, saj je to zakonsko določena spodnja meja, da dobi posameznik s privolitvijo staršev zeleno luč. Kot Leščanu mu je bilo padalstvo pisano na kožo, saj je vsak dan občudoval padalce v zraku nad domačo hišo. Leta 1991 je skočil prvič in takoj vedel: »S tem športom se bom ukvarjal vse življenje!« Po 22 letih padalske kariere je še vedno v zraku. »Skoki so adrenalinska preizkušnja, ki te zasvoji. S treningi sicer mera adrenalina upada, spoznavati pa začneš novo dimenzijo in neomajno svobodo, ki ti jo ponudi letenje v prostem padu. Padalstvo enostavno vsebuje vse tiste elemente, ki lahko nekaterim ljudem obogatijo življenje. Po toliko letih treninga in več kot 10.000 opravljenih skokih še vedno uživam, danes pa občutim užitek tudi takrat, ko opravim popolni prihod na cilj in zadenem tarčo natančno v sredino. Ravno disciplina skoki na cilj je tista, v kateri sem se našel,« pravi Domen.

Padalstvo je nekoč veljalo za šport izbrancev, danes pa gre za zelo razširjen šport. Zgodovina pravi, da naj bi bil prvi znani padalec Andre Jaques Garnerin, ki je že leta 1797 v Parizu skočil iz balona in srečno pristal med množico navdušencev. Prva velika sprememba je prišla leta 1912, ko je Albert Berry kot prvi padalec skočil iz letala. Prvi zabeležen skok v Sloveniji sega v leto 1903, ko je češki artist v Ljubljani izvedel skok iz balona, a se je pri ponesrečenem pristanku poškodoval.

Povsem brez tveganj seveda ne gre. »V spominu mi je ostala misel nekega skakalca s stavb, anten, mostov in pečin, ki je rekel, da ko se začneš ukvarjati s padalstvom, imaš v roki dva kozarca. En je poln sreče, medtem ko je drugi z izkušnjami popolnoma prazen. Več kot skačeš, bolj se kozarec z izkušnjami polni, medtem ko se kozarec sreče prazni. Na koncu ti v roki ostane le še poln kozarec izkušenj. In tako je tudi pri nas, ko si enkrat dovolj izkušen, poznaš meje in jih ne prečkaš, ker veš kakšna so tveganja.«

Slovenski padalci dosegajo zavidanja vredne uspehe. »Moj največji osebni uspeh je zagotovo zadnja zmaga v posamični konkurenci na svetovnem prvenstvu v Dubaju. Zadnjih enajst let sem član slovenske reprezentance, v postavi Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič in Borut Erjavec pa smo tudi štirikrat osvojili zlato kolajno na svetovnih prvenstvih, je ponosen diplomirani organizator turizma, zaposlen v Slovenski vojski kot padalski inštruktor.

Padalstvo ni šport zvezdnikov v pravem pomenu besede, a moramo športnike zaradi njihovih dobrih rezultatov spoštovati. Morda se je najbliže zvezdništvu približal Felix Baumgartner, ki je pred kratkim skočil iz balona z višine 39 kilometrov. Kakšen kozarec je Baumgartnerju takrat ostal v roki, pa bi morali vprašati njega.