Snovalci Evropske prestolnice kulture (EPK) so pred leti, ko je bil projekt le še na papirju, med drugim napovedovali 600 novih delovnih mest, ki naj bi jih EPK Mariboru trajno pustil po koncu projekta. Kot je razvidno iz denarnega toka zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture na Supervizorju, so se večje količine denarnih sredstev v resnici stekle v nekatere novoustanovljene subjekte. Za mnoge od njih je sodeč po času ustanovitve in opravljenih dejavnostih mogoče sklepati, da so nastali le za namene nudenja storitev EPK in posledičnega črpanja denarja. Prezgodaj je seveda sklepati, v kolikšni meri se bodo ti poslovni subjekti z delovnimi mesti, ki jih predstavljajo, obdržali tudi po zaključku EPK.
Založniški novinec leta
Najbolj uspešna pri črpanju denarja EPK med novimi poslovnimi subjekti je Hiša knjig, Založba KMŠ, ki sta jo Matjaž Kotnik in Maja Brodschneider Kotnik ustanovila leta 2008, izvedla pa je enega nosilnih projektov EPK, program Dvanajst. Da najemanje »novincev« morda ni imelo najbolj ekonomičnih učinkov na proračun EPK, kaže podatek, da je založništvo 13 knjig Hišo knjig stalo 202.098 evrov, EPK pa je v njen celoten progam vložil 400.500 evrov. Četudi je šlo pri vseh 13 knjigah za visoke naklade, smo pri eni od večjih slovenskih založb po poizvedovanju dobili podatek, da bi podobno storitev najverjetneje lahko ponudili za polovico zneska ali celo manj.
Zavod EPK je pri založniških partnerjih pazil, da se ne bi preveč denarja steklo v Študentsko založbo, s katero so kadrovsko povezani. Ta je za tri izvedbe festivala Dnevi poezije in vina vseeno prejela 52.250 evrov, s čimer je tretji največji založnik med prejemniki sredstev iz zavoda. Kaže, da se je založbi leta 2010 obrestovalo festival iz Goriških brd preseliti v partnersko mesto Ptuj, kar je časovno sovpadalo tudi z angažiranjem Mitje Čandra na mestu programskega direktorja. Za primerjavo, največji in na javnih razpisih pogosto najuspešnejši mariborski založniški zavod Litera je s svojim programom ustvaril 18.000 evrov priliva iz EPK.
Do dobrega posla z dobrimi imeni
Podjetje Arpol se ukvarja s posredništvom in je drugi največji partner EPK med novoustanovljenimi subjekti. Ime podjetja morda nič ne pove, gotovo pa se spominjamo, da so v času prestolovanja Maribor med drugim obiskali duo 2Cellos, Laurie Anderson in European Jazz Orchestra. V znesek 209.168 evrov, ki je prišel na račun podjetja iz EPK, je zajeta še vrsta drugih koncertov, denimo Eve Hren, Katje Koren, benda Hamo, Uroša Perića, Anje Bukovec. Zanimivo je, da je podjetje z EPK začelo sodelovati šele v aprilu letošnjega leta, potem ko so marca na »dnevu odprtih vrat« predstavili projekt Klub 2012, katerega cilj je bil »zapolniti luknjo v glasbeni ponudbi mesta«, kot pravi Teodor Goznikar, eden od dveh družbenikov podjetja.
Nov mariborski zavod je tudi Novoglasbeno gledališče Maribor iz leta 2009, katerega ustanovitelja sta Karmina Šilec in njen zbor Carmina Slovenica. Od leta 2010 je za EPK organiziralo festival, lastno produkcijo in druge dejavnosti pod znamko Choregie (aka Choregie), EPK pa ga je sofinanciral z nekaj več kot 200.000 evri. Sicer je med prejemniki večje podpore tudi slavni zbor Karmine Šilec. Projekt Carmine Slovenice pod naslovom Placebo ali Komu potok solz ne lije je iz EPK prejel 190.000 evrov. Karmina Šilec je 25.000 evrov prejela še kot samozaposlena zborovodkinja.
Delovna mesta za zmeraj?
Zaposlitveno sliko regije izboljšujejo tudi nekateri ožji sodelavci EPK, ki ne spadajo med 30 redno zaposlenih v zavodu. Aleš Šteger je kot vodja programskega sklopa Terminal 12 julija lani registriral s. p., od tedaj pa zaslužil 42.824 evrov. Izvršni producent sklopa Pavel Magdić ga je registriral januarja letos in zaslužil 21.823 evrov. Vodja programskega sklopa Ključi mesta Boris Cizej ga je registriral novembra lani in zaslužil 26.670 evrov. Izvršni producent tega sklopa Milan Gregorn je medtem iz EPK prejel 39.804 evrov.
Ob tem Supervizor razkriva zanimivo dejstvo, da je tretji skupni največji posel z EPK ustvaril samostojni podjetnik, glasbeni producent Smiljan Kreže, v Mariboru dobro znan po organizaciji koncertov in sodelovanju z Narodnim domom Maribor, kjer deluje kot producent Festivala Lent. Iz EPK je prejel nakazila, ki presegajo pol milijona evrov, a za zavod je opravil producentsko delo pri vrsti projektov, med drugim pri odprtju in sobotnem zaprtju EPK ter projektu Piše se leto 2011 in 2012. Ob tem se vsaj načeloma zastavlja vprašanje, kaj natančno so v zavodu počeli vsi zaposleni in pogodbeni sodelavci na vsaj opisno funkcionalnih mestih, kot so producent, izvršni producent, njegov pomočnik, koordinator in terenski sodelavec.
