V vsaki demokratični državi je pravica vsakega državljana, delov civilne družbe, mirnih protestnikov, kogar koli, da zahteva odstop vlade. Tako se je včeraj premier Janez Janše odzval na poslansko vprašanje Majde Potrta (SD), ki jo je zanimalo, katere ukrepe po demonstracijah in protestih je njegova vlada že sprejela, katere še načrtuje in kako odgovarja na javno izražene in ponavljajoče se zahteve zbranih ljudi.

Janša ni obljubljal meda in mleka

»Drugo pa je, ko gre za pravico do zamenjave izvršne ali zakonodajne oblasti. Ko gre za pravico do zamenjave vlade, je ta v vaših rokah, ko gre za pravico do zamenjave zakonodajne oblasti, ki voli vlado, je ta v rokah volilk in volilcev in slovenska ustava natančno določa, kako se ta pravica izrazi,« je nadaljeval Janša. Čeprav je razlogov za nezadovoljstvo državljanov in socialne stiske po njegovem mnenju veliko, sokrivde za nastalo situacijo ne sprejema, saj se je kriza začela, ko je po letih debelih krav zapustil vladno palačo. »Slovenija je od leta 2008 v nekem šoku. Prvič v zgodovini samostojne države stvari ne gredo navzgor, prej je vse rastlo in se gradilo. Skratka, vedno se je dalo razdeliti več, zdaj pa tega ni več. Zdaj so pač drugi časi, denarja je zmanjkalo in to bomo slej ko prej morali razumeti,« je pojasnil Janša in hkrati poudaril, da na začetku tega mandata niso obljubljali meda in mleka.

Na včerajšnji seji parlamenta je predsednik vlade tudi zavrnil namige, da bi se v umirjanje množic lahko vključila vojska. Dejal je, da se »nobena vojska ne ukvarja s protesti«, in izrazil nezadovoljstvo nad pozivom Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) na proteste. »Tukaj pa je vojska posredno vmešana, ampak tista upokojena, in jaz mislim, da je to izjemno nedostojno,« je še pripomnil. ZVVS, ki mu predseduje upokojeni general Ladislav Lipič, obenem tudi svetovalec predsednika republike Danila Türka, je namreč že na začetku decembra državljane podprl »pri njihovem vztrajanju pri socialni in pravni državi ter izražanju nezadovoljstva nad korupcijo, klientelizmom, poneverbami in ponarejanjem«. »Zato pozivamo članstvo, da se na vseh mirnih protestih, ki so organizirani na lokalnem nivoju, tem pridružijo,« so zapisali na svoji spletni strani.

Napetosti iz osamosvojitvenih let so v zadnjem času ponovno privrele na dan zaradi premierjevih večernih sestankov z načelnikom generalštaba Dobranom Božičem ter brigadirjem Tonetom Krkovičem. Profesor dr. Dragan Petrovec s pravne fakultete v Ljubljani je denimo spomnil, da je bila leta 1994, ko je bil Janša še obrambni minister in sta se zgodila Depala vas ter »vaja« desanta na obrambno ministrstvo, Slovenija »tik pred državnim udarom«.

Priprti protestniki v četrtek pred sodnico

Medtem ko potekajo priprave na prvo vseslovensko vstajo, ki bo v petek, 21. decembra, pa petindvajset obdolžencev, ki so zaradi ponovitvene nevarnosti od prejšnjega tedna v priporu, do nadaljnjega ostaja za zapahi. Pred mariborsko okrajno sodnico Simono Mernik bo v četrtek stopilo dvanajst tistih, ki so obdolženi, da naj bi sodelovali v skupini, ki je 3. decembra preprečila policistom uradno dejanje. Grozi jim do dve leti zapora.

Po doslej najbolj množičnem protestu v Mariboru se je v policijsko-sodnem pridržanju znašlo skupno 28 ljudi, ker jih je policija kazensko ovadila. Zaradi napada na policista, za kar je predpisana kazen do pet let zapora, je kazensko ovadenih 16 osumljenih, izmed katerih jih je v priporu 13. Nekateri med njimi so bili v preteklih dneh že zaslišani pri preiskovalnem sodniku, ki bo moral odločiti, ali bo preiskavo uvedel ali ne. Preostalih 12, ki bodo v četrtek morali na predobravnavni narok, pa je tožilstvo obdolžilo z neposrednim obdolžnim predlogom.

Dva obdolženca zastopa mariborski odvetnik Jure Šega. »Ne trdim, da so vsi priprti nedolžni, morda je kdo od priprtih res vrgel kakšno kocko. Moti pa me, da vsi dokazi, s katerimi zdaj tožilstvo utemeljuje svoje obtožbe, izključno slonijo na izjavah policistov,« nam je dejal Šega. »Zato pozivam vse morebitne priče, da bi se zglasile na policiji in bi izpovedale, kdo so bili tisti najbolj nasilni izgredniki, ali pa da bi znale pojasniti okoliščine, v katerih je bila obdolžencem odvzeta prostost.«