Omenjeni odbor je danes razpravljal o prošnji ciprske vlade dobičkonosnim organizacijam v delni državni lasti, to je ciprskemu nacionalnemu telekomunikacijskemu ponudniku Cyta in agenciji, odgovorni za nadzor in pregled nad pristanišči in pristaniškimi objekti, CPA, za denarno pomoč.

Ciprska vlada je omenjena polavtonomna organa zaprosila za posojili, ki bi državi pomagali pokriti stroške, večinoma vezane na izplačilo 12. in 13. plače v javnem sektorju, poroča ciprska tiskovna agencija CNA.

V CPA so se že odločili, da vladi priskočijo na pomoč s kreditom v višini 38 milijonov evrov, po potrebi pa so ji pripravljeni zagotoviti še 12 milijonov evrov. Cyta bo medtem vladi posodila 100 milijonov evrov, ki jih bo vzela v pokojninskem skladu zaposlenih. To je že močno razburilo zaposlene v tej organizaciji.

"Če vlada ne bo dobila teh dodatnih finančnih sredstev, bomo v prihodnjih dneh govorili insolventnosti države," je dogajanje komentiral Patsalides. Dodal je, da bi to za seboj potegnilo tudi omenjeni organizaciji, saj bi sledilo znižanje bonitetne ocene Cipra na raven delnega bankrota, s čimer bi državna jamstva za njuna posojila postala nična.

Ciper je s trojko že dosegel načelni dogovor za pomoč

Skladno s tem je sekretar pozval k zavedanju kritičnosti položaja države in k potrditvi posojil. Vse ostale alternative so bile po njegovih besedah že izrabljene ali pa jih ni mogoče uresničiti.

Kot je pojasnil, vlada do konca leta potrebuje 420 milijonov evrov, od drugih notranjih virov pa je doslej pridobila 170 milijonov evrov. Luknja tako znaša 250 milijonov evrov.

Omenil je še, da bo lahko v prihodnje za likvidnost države z odkupom njenih obveznic poskrbela Evropska centralna banka (ECB). Ciper pa bo moral za to sprejeti posojilne pogoje stalnega sklada za zaščito evra (ESM).

Ciper je sicer z mednarodnimi posojilodajalci oz. t. i. trojko (Evropsko komisijo, ECB in Mednarodnim denarnim skladom) že dosegel načelno soglasje glede štiriletnega programa oz. pogojev za pomoč. Dogovor morajo potrditi še finančni ministri držav območja evra. Ti naj bi to storili po 15. januarju, ko bo znano, koliko pomoči bo potrebno.

Nikozija je za pomoč območja evra in IMF zaprosila junija, sredstva pa potrebuje za reševanje bank, ki so močno izpostavljene Grčiji.