Mestna občina Ljubljana je pred časom prek šol obvestila starše, naj na centre za socialno delo oddajo posebno vlogo, s katero zaprosijo za enkratno denarno pomoč za sofinanciranje šolske prehrane.
Starši, ki želijo uveljavljati subvencijo za šolska kosila, morajo na pristojnem centru najprej vložiti vlogo za uveljavljanje pravic iz državnih sredstev in šele, če do državne subvencije za kosilo zaradi preseganja cenzusa niso upravičeni, lahko vložijo vlogo za denarno pomoč mestne občine. Do občinskega sofinanciranja kosil so upravičeni starši učencev, ki so stalno prijavljeni na območju občine, starši, ki nimajo lastnega dohodka, oziroma tisti, ki z lastnim dohodkom do 30 odstotkov presegajo minimalni dohodek na posameznega družinskega člana, so pojasnili na občinskem oddelku za zdravje in socialno varstvo.
Kot že omenjeno, kosila in malice sicer sofinancira tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Tudi oni so na šole le nekaj dni, preden je to storila ljubljanska občina, poslali obvestilo in prosili ravnatelje, naj obvestijo starše o možnosti državne subvencije šolske prehrane v izjemnih primerih. Kot je znano, država je z megavarčevalnim zakonom konkretno posegla tudi v osnovne šole in s tem dodatno obremenila učence ter starše. Še v minulem šolskem letu je splošna subvencija za malico pripadala vsem učencem in je znašala dve tretjini cene malice, torej 0,50 evra. Dodatno subvencijo za malico v višini 0, 30 evra so lahko dobili socialno ogroženi učenci, ki so zanjo posebej zaprosili. Torej so imeli malico zastonj. Z novim šolskim letom pa je vlada ukinila splošno subvencijo, ki je pripadala vsem učencem. Od začetka šolskega leta tako država plača dve tretjini cene malice le socialno ogroženim dijakom, ki bodo šibki gmotni položaj tudi dokazali z odločbo centra za socialno delo, torej tistim, ki so še lani imeli brezplačno malico. To so družine, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 42 odstotkov neto povprečne plače. Vsi ostali pa morajo šolsko malico, ki stane 80 centov, plačati v celoti.
Ministrstvo je tokrat obvestilo šole, da lahko centri za socialno delo v izjemnih primerih poleg dohodka in premoženja upoštevajo tudi dolgotrajno bolezen ali smrt v družini, nenadno izgubo zaposlitve staršev ter naravne ali druge nesreče. Socialno najbolj ogroženim učencem, tistim, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 18 odstotkov neto povprečne plače, pa država subvencionira kosila. Sicer je v državnem proračunu za leto 2013 za prehrano študentov, dijakov in učencev namenjenih približno 24 milijonov evrov.
Ravnatelji medtem poudarjajo, da nobenega otroka ne bodo pustili lačnega, starši pa se lahko v stiski vselej obrnejo tudi na šolo. Na večini ljubljanskih šol imajo urejen kotiček, običajno v šolski jedilnici, kjer lahko učenci vzamejo sadje, kruh, čaj in neprevzete malice. Ta hrana je na razpolago vsem, tako naročenim na šolsko prehrano kot nenaročenim. »Učenci prav tako lahko nekaj minut pred 14. uro pridejo v kuhinjo, kjer običajno ostane precej hrane, saj bomo veseli, če jo bodo otroci pojedli, da nam je ne bo treba zavreči,« je rekla ravnateljica osnovne šole Ledina Marija Valenčak. Na vseh šolah imajo tudi šolski sklad, sredstva pa uporabljajo prav za izenačevanje socialnih neenakosti, tako za sofinanciranje malice kot denimo tudi šole v naravi. »Pri nas nekaj sredstev dobimo tudi od Rotary cluba, pa od nekaterih staršev, ki se odločijo, da bodo plačali malico še kakšnemu otroku poleg svojega,« je še rekel Marjan Gorup, ravnatelj osnovne šole Prežihov Voranc.
