Da je bila kandidatura Aleša Novaka na razpisu za direktorja Javne agencije za knjigo (JAK) verjetno uspešna, so nas bralci opozorili, potem ko je ta nastopil na torkovi seji Nacionalnega sveta za kulturo (NSK), na kateri so razpravljali o strategijah uspešnega črpanja sredstev iz evropskih skladov. Prav slabo črpanje evropskega denarja je agenciji v času, ko jo je želel ukiniti, neupravičeno očital minister Žiga Turk.

Novak je na seji nastopil kot eden od vabljenih govorcev, ob njem pa sta se je udeležila še dva predstavnika mariborske kulture, Peter Tomaž Dobrila in član sveta Mitja Čander. Zadnji je svetu še pred iztekom leta predlagal obravnavo teme »operacionalizacija evropskih sredstev na področju kulture v finančni perspektivi 2014–2020«. Tema se sicer ne nanaša izključno na Evropsko prestolnico kulture (EPK), kjer Čander v kratkem končuje delo programskega vodje, nemogoče pa je spregledati, da je vodstvo EPK pred časom predstavilo svojo zamisel, da zavod Maribor 2012 v primerni obliki deluje tudi v prihodnje, in sicer z namenom črpanja evropskega denarja za kulturne projekte vzhodne kohezijske regije. Kot kaže, je torej Mitja Čander svojo vlogo člana NSK, neodvisnega telesa, ki usmerja nacionalno strategijo za kulturo, »uporabil« tudi za doseganje partikularnih ciljev, vezanih na EPK, kar je bilo mogoče razbrati tudi iz vsebine njegove argumentacije.

Aleš Novak sicer ni izrazito izpostavljen kulturni funkcionar. Še največ smo o njem slišali v obdobju po marcu 2010, ko je bil imenovan v začasno upravo javnega zavoda Maribor 2012, kjer je opravljal naloge vršilca dolžnosti programskega direktorja, preden je bil oktobra istega leta na to mesto imenovan Čander. Njegova pojavitev v javnosti, kmalu zatem ko je svet JAK na vlado poslal gradivo z mnenjem o kandidatih, je vsekakor pomenljiva. Pojasniti jo je mogoče s tem, da se o Novaku že od objave razpisa govori kot o »izbrancu« vplivnega mnenjskega vodje na področju kulture Mitje Čandra, glavnega obraza Študentske založbe, enega največjih prejemnikov proračunskih sredstev na področju knjige. S povabilom na sejo ga je javnost tako imela možnost spoznati kot nekakšnega specialista za črpanje evropskih sredstev, kar bržkone lepo zveni skrbnikom vse bolj pešajoče proračunske postavke kulture.

Sicer se postopek izbire direktorja vleče že dalj časa. Razpis se je sklenil sredi septembra, šele 12. novembra pa so imeli kandidati s popolnimi vlogami razgovore na svetu agencije. Ta je kandidatom napovedal prejetje sklepa o (ne)izbiri v roku treh tednov, a po skoraj petih tednih v postopku izbire ni prišlo do bistvenega napredka. Na vladi za zdaj ne vedo, kdaj bo zadeva umeščena na dnevni red vladnih sej. Vlado za nameček pred koncem leta čaka še potrjevanje programa dela in finančnega načrta JAK za leto 2012, ki je med vladnimi gradivi celo že mesec dni, do umestitve na dnevni red pa prav tako še ni prišlo.