Evropska prestolnica kulture (EPK) bo nocoj v Narodnem domu Maribor skorajda skromno predajala naziv Marseillu in slovaškim Košicam. Skromno, če sklepanje projekta primerjamo z odprtjem ter z nekaterimi pompoznimi programskimi napovedmi izpred let in velikimi investicijskimi obeti, ki so rasli še vse do začetka leta 2012.
Produkcijsko in finančno zahtevnih dogodkov pa ni manjkalo. Spomnimo na nekatera večja gostovanja, denimo »baleta s konji«, romunskega gledališkega spektakla Faust, na dvanajstih zvezdniških imen s širšega področja kulture ter na zahtevne večdnevne prireditve, kakršne so Festival Maribor, Festival Lent in ptujsko kurentovanje. Medtem ko bomo morali na rezultate analiz učinkov EPK še počakati, je že mogoče pogledati, kam se je steklo največ denarja, kar kaže, v kolikšni meri prva slovenska EPK izpolnjuje svojo napovedano razvojno naravnanost ter kje doseže svoj idejni maksimum.
Največji delež klasični glasbi
Festival Maribor je eden tistih mariborskih vsakoletnih kulturnih projektov, ki so se v minulih dveh ali treh letih pripravno zatekli pod streho EPK. Supervizor razkriva, da je prav producent tega desetdnevnega glasbenega dogajanja v septembru, društvo Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije (KGOSF) iz Ljubljane, do tega trenutka največji absolutni prejemnik nakazil EPK. Gre za edini subjekt, ki je z zavodom EPK ustvaril posel, višji od milijona evrov (1,097.923 evrov). Višina nakazil ni dokončna, saj v zavodu ocenjujejo, da bodo imeli ob zaključku leta 2012 do večine producentov neporavnan dolg v višini 15 odstotkov od sofinancirane vrednosti izvedenega projekta.
Prejeta sredstva KGOSF predstavljajo sofinanciranje treh edicij tega festivala klasične glasbe v letih 2010, 2011 in 2012, ki je v zadnjih dveh letih obakrat doseglo znesek 430.000 evrov. Kakšen je torej projekt, ki so ga leta 2008 v Bruslju potrdili kot enega najpomembnejših projektov mariborske EPK, tej viziji pa je očitno sledilo tudi vodstvo zavoda? Letos je v osrednjem programu izvedel 15 koncertov, od katerih jih je bilo devet vnaprej razprodanih, zasedenost dvoran s povprečno 300 sedeži je bila 90-odstotna, zabeležil pa je skupno 8000 obiskovalcev, od tega 150 iz tujine.
Terminal za visoke lete
Festival Maribor sodi v programski sklop Terminal 12, ki je izmed osnovnih štirih (Ključi mesta, Urbane brazde, Življenje na dotik) vzletal najvišje ter od vseh najbolj utelešal vizijo elitne in rezervirane kulture, v lokalnem populacijskem kontekstu verjetno namenjene predvsem vzgajanju snobovske folklore. S skupno 101 projektom je bil finančno in produkcijsko drugi največji zalogaj EPK, ki mu je bilo v letih 2011 in 2012 namenjenih 7,089.913 evrov. Programski vodja sklopa Aleš Šteger je še mesec pred začetkom EPK napovedoval projekte z ambicijami spektaklov in pritegnitve mednarodnega občinstva. Medtem ko se spektakelske dimenzije številnim projektom Terminala 12 ne da oporekati, s pritegnitvijo mednarodnega občinstva ni šlo po sreči. Kot je za STA dejal programski direktor EPK Mitja Čander: »Še posebno pri vrhunskih umetniških dogodkih bi želel, da bi več ljudi prišlo iz Ljubljane in Gradca.« Preveliki obeti so se gotovo razrasli tudi v upanju, da bo vsaj nekaj programa prikazanega v novih infrastrukturnih pridobitvah mesta, ki se nazadnje niso realizirale in tudi po koncu projekta ostajajo tako metaforično kot dobesedno – odprta rana mesta.
Potratne tudi tradicionalne fešte
Najobsežnejši programski sklop Ključi mesta, ki je prinesel še skoraj trikrat več projektov kot Terminal 12, je zavod v letih 2011 in 2012 omogočil s skupno 9,147.229 evri. Najdražji projekt je bil Festival umetnosti in dediščine, ki ga organizirajo Javne službe Ptuj in ki ga je zavod EPK letos sofinanciral v višini 445.000 evrov. Jedro tega festivala je seveda tradicionalno ptujsko kurentovanje, ki je letos obsegalo 130 prireditev. Obiskovalcev na glavnih dogodkih ni manjkalo, kot pa vedo povedati Ptujčani, to vsesplošno ljudsko rajanje nobeno leto ne trpi pomanjkanja obiskovalcev, ki preganjajo zimo.
Tudi največja kulturna fešta mesta Maribor, ki ne glede na socialne trende v mestu vsak začetek poletja napolni dravsko obrežje, za zavod ni bila poceni. Festival Lent, ki ga organizira Narodni dom Maribor (NDM), je EPK podprla s 349.000 evri. Verjetno je najbolj vesel, da se bo EPK nocoj sklepal prav v prostorih Narodnega doma, njegov direktor Vladimir Rukavina. Medtem ko so organizatorji EPK v protestno razgretem Mariboru prav v NDM našli prostor, kjer bodo lahko svoj projekt varno pripeljali do konca, je Rukavina, ki je bil do leta 2011 vršilec dolžnosti generalnega direktorja zavoda, s pomočjo ironičnega razpleta dogodkov projekt EPK ponovno pripeljal »domov«.
Kako uspešno je bilo po zaslugi EPK leto 2012 za številne (ko)producente, zakaj ti ne razkrivajo honorarjev svojih »zvezd« in kaj so zasejale Urbane brazde, pišemo v nadaljevanju prispevka v ponedeljek.
