Delodajalci danes bolj kot diplomante potrebujejo kvalificirane delavce, kot so orodjarji, CNC-operaterji, varilci in strugarji, opažajo ključni akterji na trgu dela in poudarjajo, da se bo takšno povpraševanje po delovni sili nadaljevalo tudi v prihodnjem letu. »Če pogledamo padanje števila vpisov na poklicne in tehnične srednje šole, je hitro jasno, da se soočamo s pomanjkanjem tega kadra. A se s tem nihče ne ukvarja,« poudarja Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, prepričan, da bo v prihodnje eden največjih izzivov mlade prepričati o perspektivnosti teh poklicev, še posebno, ker se prebivalstvo stara in se bo vrzel med povpraševanjem in ponudbo kadrov s poklicno in tehnično izobrazbo le še večala.

V Zasavju so tako že stopili skupaj in s pomočjo Zavoda RS za zaposlovanje začeli delati majhne korake do novih kadrov, ki bodo v prihodnje usposobljeni za delo v proizvodnji. Projekt so začeli konec junija, ko je zavod povezal deset zasavskih podjetij s področja kovinarske stroke, ki povprašujejo po orodjarjih, varilcih in podobnih tehničnih kadrih, Srednjo tehnično šolo Trbovlje ter Zasavsko ljudsko univerzo.

»Na podlagi potreb delodajalcev smo se odločili, da bomo začeli z že oblikovanim programom za oblikovalca kovin in programom usposabljanja za varilca. Srednja tehnična šola se je prijavila v register izvajalcev programov izobraževanja in usposabljanja za brezposelne, nato pa smo čez poletje motivirali kandidate,« je pojasnila Lijana Vidic Ristič, svetnica, ki je odgovorna za vodenje območne službe zavoda za zaposlovanje Trbovlje. Pri nagovarjanju kandidatov, med katerimi so iskali tako mlade kot tudi že starejše brezposelne, so sprva imeli nekaj težav, nato pa so podjetja sama predstavila program usposabljanja in prikazala, kako v praksi zgleda delo oblikovalca kovin in varilca, ter omilila marsikatere predsodke.

Poudarek na pridobivanju praktičnega znanja

Pisma o nameri za zaposlitev usposobljenih varilcev in oblikovalcev kovin sicer delodajalci z zavodom niso podpisali, saj je gospodarska situacija za zdaj preveč nepredvidljiva, so se pa dogovorili, da bodo vse, ki bodo programa zaključili, promovirali pri delodajalcih in bodo ti sami naredili selekcijo zanje najbolj primernih kadrov.

Program usposabljanja za oblikovalce kovin, ki se ga udeležuje enajst kandidatov, se je pričel v začetku meseca in bo trajal štiri mesece, medtem ko bodo bodoči varilci, teh je šestnajst, z delom pričeli sredi januarja in se izobraževali tri mesece. Pri tem bo več kot polovica usposabljanja namenjena praktičnemu delu, je pojasnila Vidic-Rističeva in dodala, da sicer usposobljeni kandidati ne bodo imeli izobrazbe, enakovredne formalnemu šolanju, čeprav morajo delodajalci učiti tudi tiste, ki v podjetje pridejo s končano tehnično izobrazbo.

V srednjih šolah je namreč premalo praktičnega pouka, da bi se lahko dijaki privadili na samostojno delo takoj ob nastopu zaposlitve. »Včasih je bil šolski sistem boljši, saj so bili dijaki pol leta v šoli in pol leta v podjetju, tako da smo se v tem času dobro spoznali, vpeljali so se v podjetje in smo jih tako že v času šolanja vzgojili v svoj kader,« je poudarila Marjana Mlinarič Pikelj, direktorica splošno-kadrovskega sektorja v Svei, kjer se prav tako soočajo z izzivom, kako mladi potencial privabiti v lesno industrijo. »Proizvodna populacija se stara. S povprečne starosti 23 let zaposlenih v proizvodnji smo prišli na 43 let in če se trendi ne bodo kmalu obrnili, bo čez nekaj let povprečna starost zaposlenih petdeset let,« opozarjajo v zagorskem proizvajalcu pohištva.

Do kadrov tudi s štipendijami in kompetenčnimi centri

V Zasavju so sicer pred dnevi podpisali 16 kadrovskih štipendij, da bi premostili strukturno brezposelnost pa bi jih potrebovali vsaj sto, meni Vidic-Rističeva. Vendar so delodajalci pri štipendijah zadnja leta previdni, saj zaradi nepredvidljivih razmer v gospodarstvu ne vedo, ali bodo štipendista po koncu šolanja lahko zaposlili. Če ga ne, morajo vračati del sredstev, ki jih v ta namen prejmejo iz sklada za razvoj kadrov in štipendije. Tisti, ki se kljub vsemu odločajo za štipendiranje bodočih kadrov, pa od njih pričakujejo da bodo v prihodnosti gonilci razvoja v podjetju. »Štipendiramo, ker pričakujemo, da nam bodo ti novi kadri pomagali pri razvoju tehnologij v proizvodnji in bodo podjetje potegnili naprej,« pravi Silva Velkavrh, vodja kadrovske službe v Eti Izlake.

Eno od podjetij, ki bo v prihodnje imelo potrebe po kvalificiranih kadrih, je tudi Steklarna Hrastnik. Letos je zaposlilo dva štipendista, šestim dijakom trboveljske tehniške šole in nekaj dijakom drugih srednjih šol iz okolice pa omogočilo praktično usposabljanje. »Ker se v Steklarni Hrastnik zavedamo, da smo lahko na naših ciljnih trgih konkurenčni samo z izobraženimi zaposlenimi, že nekaj časa zelo intenzivno izvajamo projekte notranjega usposabljanja ter mentorstva,« je pojasnila Mojca Lavrič in dodala, da so del tega izobraževanja izvedli tudi v okviru Kompetenčnega centra Steklar. Projekt se ravno končuje, zato bodo analizo projekta opravili v januarju.