Videti in biti viden. V prometu izredno pomembni komponenti prideta še posebno do izraza pozimi, ko so noči daljše in dnevi krajši, ob tem pa večkrat zaviti v meglo, zasneženi... Za prvo komponento najbolje poskrbimo tako, da z avtomobilov v mrzlih dneh odstranimo ves sneg, led in drugo, kar se nabere na njih, ter speljemo, ko so steklene površine očiščene in vidljivost ustrezna. Žal v zadnjih dneh ni težko opaziti, da na omenjeno mnogi še vedno »pozabljajo« in mislijo, da je dovolj že, če na vetrobranskem steklu očistijo manjši krog, skozi katerega nato kukajo kot miš iz moke, ne levo ne desno pa ne vidijo ničesar. A čeprav je takšno početje nevarno, ni nič novega. Več zanimanja pa je pri mnogih voznikih v času zadnjega obilnega sneženja sprožila zadeva, povezana z drugo komponento – biti viden.
Ob slabi vidljivosti vselej zasenčene luči
Odveč je poudarjati, da za to, da smo v prometu vidni, v avtomobilu poskrbimo tako, da nam pravilno delujejo vse luči, saj nas bodo drugi vozniki le tako pravočasno opazili. Seveda to velja predvsem ponoči, podnevi pa še zlasti v slabem vremenu (megla, sneg). V Sloveniji smo že od leta 1998, ko je bilo to uzakonjeno, navajeni, da imamo luči prižgane tudi podnevi. Težava, ki se pojavlja v zadnjem času in na katero je v času snežnih padavin na spletnem družabnem omrežju opozarjala tudi Avto-moto zveza Slovenije (AMZS), pa nastane s tako imenovanimi dnevnimi lučmi. »Z dnevnimi lučmi so opremljeni nekateri novejši avtomobili in so res namenjene uporabi le v dnevnem času. Njihov vklop je samodejen ob vžigu avtomobila, vsi drugi vozniki in voznice avtomobilov pa morajo vklopiti zasenčene luči. Tako je zadoščeno predpisu o uporabi luči pri vožnji podnevi pri vseh voznikih. Problemi nastajajo, ko se vidljivost v dnevnem času poslabša in vozniki, katerih avtomobili imajo dnevne luči, ne vklopijo zasenčenih luči,« je razložil inštruktor varne vožnje Brane Legan.
Še prav posebno težavo pa v slabši vidljivosti predstavljajo avtomobili, pri katerih v času, ko imajo vklopljene dnevne luči, svetita le sprednji, zadnji pa ne. Tudi takšnih je precej, a po besedah Renata Novaka iz Avtoelektrike Novak, ki ima izkušnje z vsemi znamkami avtomobilov, to še zdaleč ne velja za vse. »Večina novejših evropskih vozil deluje tako, da se ob zagonu motorja, tudi če je stikalo na 0, luči vklopijo samodejno, ne delujejo pa dolge luči ali meglenke. Lahko prestaviš samo na pozicijske, ne moreš pa jih ugasniti, če motor teče ali imaš kontakt. So pa seveda tudi takšni, pri katerih svetijo samo sprednje luči. Skratka, na tem področju je precejšnja zmešnjava. Vsak proizvajalec varčuje, kolikor se da, vse skupaj pa je odvisno tudi od trga, na katerem se vozilo prodaja,« je pojasnil Novak.
Tudi opcija »auto« le ob lepem vremenu
Vozila z dnevnimi lučmi, ki delujejo le spredaj, so torej najbolj nevarna, saj tako vozilo v poslabšani vidljivosti ni več opazno. »Vožnja z avtomobilom, ki ima prižgane le sprednje dnevne luči, je v razmerah, ko je vreme slabo, se pravi, da sneži ali pa se dela megla, izredno nevarna. Kdor se je že vozil ob sneženju, podkrepljenem z močnim vetrom, zelo dobro ve, kako slaba vidljivost je takrat, kdor pa tega še ni doživel, si tega enostavno ne more predstavljati. Dvajset metrov pred seboj vozeči avtomobil s prižganimi rdečimi pozicijskimi lučmi še vidimo, če niso prižgane, pa sploh ne vemo, da je pred nami vozilo. Če bo takšen avtomobil pred nami zaviral, bomo to prepozno opazili in trk je neizbežen,« svari Legan in opozarja še na eno opcijo pri stikalih za luči, tako imenovano avtomatsko izbiro, ki je označeno z besedo auto. Ta opcija je vezana na senzor, ki prepozna poslabšanje običajne dnevne svetlobe, kar pomeni, da se ob spremembi svetlobe samodejno vklopijo zasenčene luči, seveda skupaj z zadnjimi rdečimi pozicijskimi. A tudi pri tem je treba biti previden. Vidljivost se lahko namreč tudi ob dnevni svetlobi poslabša, saj je denimo v megli in ob sneženju še vedno svetlo, pri tem pa ni zagotovila, ali je sistem prepoznal poslabšanje in prižgal zasenčene luči. Zato je treba ob vseh primerih slabše vidljivosti od običajne dnevne prižgati zasenčene luči kljub sistemu auto. Najpomembneje pa je, da vsak voznik pozna razloge za uporabo luči podnevi in hkrati ve, kako je njegov avtomobil opremljen, ter zna uporabljati vgrajeno opremo in naprave vozila. Ko se podnevi vidljivost poslabša, naj bo na prvem mestu varnost, ki jo zagotovimo s prižganimi »običajnimi« lučmi, in ne malenkostno manjša poraba goriva in manj škodljiv vpliv na okolje, ki ju prinesejo dnevne luči.
Pretiravanje z meglenkami
Biti viden pa mnogi vzamejo preveč dobesedno. Pri tem mislimo tiste, ki pretiravajo z uporabo meglenk, tudi ko je vidljivost popolna, preostale udeležence v prometu pa tovrstno početje zaslepi in spravlja v nepotrebno nevarnost. Zakon o pravilih cestnega prometa v 4. odstavku 71. člena sicer določa: »Ob zmanjšani vidljivosti se praviloma uporablja zasenčene žaromete ali meglenke ali kombinacijo teh žarometov. Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov ali kadar meglenke delujejo v funkciji prilagodljivih žarometov. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo (denimo v koloni vozil).« Isti zakon pa v 60. točki 1. odstavka 3. člena določa: »'Zmanjšana vidljivost' pomeni, da je vidna razdalja zaradi megle, dima, dežja, sneženja ali drugih podobnih okoliščin krajša od poti ustavljanja pri gibanju z najvišjo dovoljeno hitrostjo.«
Tako torej pravi zakon, v praksi pa je vse skupaj težje določiti. »Meglenke uporabljamo le v megli in dimu ali res ekstremno močnem sneženju, ko so tudi hitrosti nižje. V dežju, tudi močnem, jih ne uporabljajmo. Meglenke imajo zelo kratek doseg osvetljevanja, do 15 metrov, in nam omogočajo boljšo vidljivost le na tej razdalji, zato je tudi pomembna prilagoditev hitrosti. Neprimerno uporabljene meglenke tudi za nami vozeče voznike motijo, jih slepijo, zato je pravilna uporaba pomembna,« je razložil Brane Legan. Ker so meglenke torej za druge udeležence v prometu v večini primerov nevarne, njihovo pretirano uporabo preganja tudi policija. »V primerih, ko policisti ugotovijo, da je bila uporaba omenjenih luči moteča za druge voznike, se praviloma odločajo za izrek globe,« so nam sporočili iz policije.
