Leto 2013 je pred vrati. Če ne bo prej konca sveta, bo v naslednjem letu minilo natanko šest desetletij od številnih zanimivih, prelomnih trenutkov. Leto 1953 se je tako v zgodovino med drugim zapisalo kot tisto, v katerem se je človek prvič povzpel na vrh najvišje gore sveta Mount Everest, pa kot leto, ko je izšla prva številka slovite revije za moške Playboy. Navsezadnje pa je bilo leto 1953 tudi leto, ko so izdelali prvi primerek vozila, ki je bil in je še danes prevozno sredstvo številnih playboyev in v očeh marsikaterega ljubitelja jeklenih konjičkov predstavlja Mount Everest avtomobilske industrije – chevrolet corvette.

Kot skorajda pri vseh pomembnih avtomobilskih zgodbah se je tudi zgodovina corvette začela pred prvim dejanskim modelom, res pa je, da je v povezavi s corvette potrebno pobrskati še posebej stare in zaprašene zapiske. Prvi mejnik v zgodovini tega danes verjetno najbolj znanega in priznanega ameriškega avtomobila vseh časov tako predstavlja že davno leto 1927. Takrat je podjetje General Motors (GM) namreč zaposlilo oblikovalca in zaljubljenca v športne avtomobile po imenu Harley Earl, ki se je precej let in eno svetovno vojno kasneje izkazal za ključno osebo pri nastanku avtomobila, ki je kmalu pridobil status ikone. Leta 1951 je namreč nadrejene prepričal, da morajo v svojo paleto nujno vključiti tudi športni dvosedežni avto in proti koncu istega leta so se že pokazali prvi rezultati v obliki vozila z delovnim imenom »project opel«, nad katerim je kot vodja enote za posebne projekte bdel prav Earl. Naslednja pomembna prelomnica je sledila čez dobro leto dni, ko se je v začetku leta 1953 javnosti na posebnem salonu v New Yorku, posvečenem zgolj novostim iz avtomobilske hiše GM, predstavil prototipni corvette. Ime je dobil po majhni in okretni bojni ladji ter nemudoma požel ogromno zanimanja in komplimentov.

A prav pretirana evforija nad konceptnim vozilom se je za corvette skorajda izkazala za pogubno. Opogumljena z navdušujočim sprejemom je omenjena enota pri Chevroletu pohitela s serijsko proizvodnjo in prvi primerki so še istega leta začeli zapuščati proizvodne trakove. Ker so takrat vse primerke izdelali ročno, so corvette iz tega modelnega leta tudi najbolj iskane in najbolj vredne, najstarejši »preživeli« serijski primerek pa je tretji izdelani corvette, ki so ga pred petimi leti na dražbi prodali za okrogel milijon dolarjev. A tak je položaj danes, kritike in kupce pa so prvi primerki corvette ob njenem prihodu na ceste za razliko od prototipa pustili hladne. Prvih nekaj let je bila prodaja tako globoko pod pričakovanji in celoten projekt se je nenadoma znašel celo tik pred ukinitvijo. Toda pri Chevroletu so Earlu dali še eno možnost, kar je bila poteza, ki se je kmalu izkazala za zlata vredno. Leta 1956 so tako na ceste poslali precej izboljšanega kabrioleta prve generacije z novo karoserijo in opcijsko trdo streho. Šestvaljnemu motorju so pomahali v slovo in ga nadomestili z osemvaljnim (njegova moč je znašala med 210 in 240 konji), proizvodne številke pa so še naprej ostajale nizke, kar mu je dalo dodatno ekskluzivnost. Šele leta 1960 je letna proizvodnja prvič presegla številko 10.000, tri leta kasneje pa je nastopil čas za naslednika v obliki druge generacije.

»In ostalo je zgodovina,« bi rekli Američani in na ta način poudarili veličino in pomembnost tega avtomobila. Izredno bogata in neverjetno pestra zgodovina, pa bi lahko dodali mi, zato jo preletimo le na kratko. Corvette druge generacije (1963–1967), ki se jo je prijelo ime sting ray, je bila dimenzijsko manjša od prve, prvič se je predstavila tudi kot kupe, pri njej pa so se oblikovalci odločili tudi za »skrite« sprednje luči, ki so ostale značilnost corvette vse do šeste generacije leta 2004. Tretja generacija (1968–1982) je bila prva in edina, pri kateri je število izdelanih primerkov preseglo pol milijona, posamezni primerki iz leta 1970 so bili z motorji s 450 konji najmočnejši dotlej, prvič pa se je zgodilo tudi, da se je corvette pojavila kot varnostni avto na znameniti dirki 500 milj Indianapolisa. Kupejevska različica četrte generacije je na trg zapeljala leta 1984, kabrioletska, prva po letu 1975, pa je sledila dve leti kasneje. Oba so izdelovali do leta 1996, vmes pa se je avtomobil v zgodovino vpisal kot svetovni rekorder, saj je 5000 kilometrov na progi v Teksasu prevozil s povprečno hitrostjo 282,778 kilometra na uro. Peta generacija je na cesti zdržala najmanj od vseh (1997–2004), aktualna pa predstavlja šesto izvedenko športnika, ki je bil v priznani ameriški avtomobilski reviji Car and Driver kar 15-krat uvrščen med deset najboljših avtomobilov leta, enajst sezon pa je opravljal tudi vlogo varnostnega avtomobila v ameriški seriji Nascar, ki v ZDA po priljubljenosti nekajkrat prekaša formulo 1. Seveda je odveč poudarjati, da je corvette daleč najbolj priljubljena ravno čez lužo, kjer jih je bilo že do konca prejšnjega tisočletja registriranih 750.000, corvettin pomen v ameriški kulturi pa je opazen tudi v umetnosti in zabavni industriji – corvette je sprejela 1434 glavnih ali stranskih vlog v televizijskih serijah in hollywoodskih filmih.

In še skok v (bližnjo) prihodnost – novo različico modela corvette, 427 convertible collector's edition, so naredili posebej za počastitev šestdesete obletnice, naslednje leto pa bo mednarodni avtomobilski salon v Detroitu priča uradni predstavitvi težko pričakovanega modela sedme generacije.