Športni avtomobili so veljali za nekakšno dovoljenje, da je vse malce manj udobno, malce bolj glasno, malce bolj špartansko, vse s ciljem, kako narediti avtomobil še hitrejši, še bolj adrenalinski. A časi se spreminjajo, sanje postajajo drugačne in le malo jih je, ki so pripravljeni za to, da dobijo manj udobja, a več konjičev, še globoko seči v žep. Dobro, seveda obstajajo izjeme, ki potrjujejo pravila, a med povprečnimi prebivalci tega planeta in tudi moškimi v krizi srednjih let jih je veliko, ki si vseeno želijo še nekaj več. Pa ne le v motornem prostoru.

Peugeot RCZ (dolžina 4,29 metra, prtljažnik 321 litrov) in toyota GT-86 (4,24 m in 243 l) sta značilna predstavnika nove avtomobilske filozofije, kako ponuditi zmogljiv, a ne preveč brutalen športni avtomobil, ki zna poskrbeti za drugačnost in izražanje identitete lastnika, ne da bi bil njun nakup atomska bomba za kupčev žep. RCZ je z značilno obliko avtomobila poskrbel za veliko zanimivih pogledov že ob svoji predstavitvi, dejstvo, da nastaja v naši neposredni soseščini, v Gradcu v Avstriji, pa mu seveda pri naših kupcih ne more veliko pomagati. Zato pa mu lahko pomaga veliko drugih stvari. Omenjena oblika kar prekipeva od zanimivih detajlov, če omenimo samo značilno »prsato« streho do značilne naprej pomaknjene potniške kabine, ki avtomobil spremeni v »vse je spredaj, zadaj pa bore malo«. In prav je tako, kajti na zadnjih sedežih je dejansko nemogoče sedeti, a tak avtomobil niti ni namenjen prevozu večjega števila potnikov. Pri njem šteje le oseba na sovoznikovem sedežu.

Toyota se je naloge lotila malce drugače, a nič manj uspešno. GT-86, ki je nastal v sodelovanju s Subarujem, je bolj subaru kot toyota, ne nazadnje o tem govori tudi motor, vse skupaj pa je postavljeno na kolesa v bolj konvencionalnem smislu. Da, na njem je detajlov, ki poskrbijo za dvignjene obrvi, precej manj, v notranjosti pa se, v nasprotju s peugeotom, voznik znajde pred bolj »osnovno« izbiro. Peugeot namreč predstavlja bolj zaokroženo športno celoto, od udobja med vožnjo, upravljanja, vse deluje za odtenek bolj civilizirano. In tudi zvok motorja je bolj konvencionalen, kar od 1,6-litrskega vrstnega štirivaljnika s turbo polnilnikom lahko upravičeno tudi pričakujemo. A zato se motor oddolži z 200 konjiči (147 kilovati), ki pa so vedno in povsod na voljo. Za lenobno križarjenje ali hitro in adrenalinsko preizkušnjo, pri kateri pospešek do stotice znaša 7,6 sekunde, končna hitrost pa 237 km/h.

V toyoti je adrenalina lahko precej več, a ne zaradi samih zmogljivosti. Dvolitrski bokserski motor zahteva malce drugačno vožnjo, če želi voznik priti do njegovih prav tako 200 konjičev. A naravnost v veselje je upravljanje z menjalnikom, čeravno je to precej pogosto opravilo, saj odzivnost ni ravno toyotina vrlina. Zato pa je tukaj še zvok, ki je v primerjavi z RZC naravnost oglušujoč. Nekateri to ljubijo, drugim bo začelo čez čas to glasno grgranje enostavno presedati. Tudi v toyoti sta zadnja sedeže res le za okras, pri udobju na cesti pa je tako, da je peugeotovo vzmetenje bolj naravnano na udobnost (pri tem pa ne trpijo njegove športne vozne lastnosti), pri GT-86 pa še kako začutite prav vsako neravnino ali udarno jamo.

A za tako ceno, kot sta ta kandidata na voljo, in to z zares veliko opreme (ABS, ESP, zračne blazine, dvopodročna avtomatska klimatska naprava, tempomat, radio s CD/MP3, bluetotth...), se boste pošteno zamislili, če le ne bi vstopili v svet »krize srednjih let« in po svoje lovili sanje. Peugeot RCZ THP VTi 200 namreč stane 30.300 evrov, Toyota GT-86 pa je na cenovno tako rekoč enaki ravni – 31.800 evrov. Vseeno je peugeot tisti, ki bi znal lov na sanje še najbolje spremeniti v resničnost.

Več fotografij na www.dnevnik.si