Nova Gorica. Pred leti sem se pridružila prodajalki potujoče trgovine, ko je obiskovala svoje kupce v Brdih. Tako kot drugje po podeželju so jim zaprli že skoraj vse trgovine. Vaščani v Neblem so mi tedaj povedali, da je lahko potujoča trgovina prava popestritev za vas in več kot le trgovska iznajdljivost. Izza toplih štedilnikov, nekateri kar v copatih, so se zbrali na sredi vasi in tako mimogrede še malo poklepetali.
Največji naval zapiranja trgovin po podeželju je bržkone že za nami, ljudje po primorskih vaseh radi pripomnijo, da se nima več kaj zapreti. Pa čeprav so denimo te male trgovine, predvsem ob meji z Italijo, prve imele na policah cenjeno uvoženo blago originalne kakovosti: nutelo, testenine barila, kinder jajčka. Pri najboljšem sosedu, ki pa največkrat ni tudi najbližji, pravijo, da se je obdobje zapiranja manjših prodajaln začelo pred desetletjem in več, ko so posamezna trgovska podjetja zaradi nerentabilnega poslovanja ukinila nekatere male poslovalnice. »Najprej so trgovci zapirali prodajalne, ker niso izpolnjevale minimalnih tehničnih pogojev, preureditev pa ni bila smiselna, kasneje pa zato, ker je bil obisk kupcev tako majhen, da ni omogočal oblikovanje primerne ponudbe, ki bi zadovoljila potrebe kupcev,« odgovarjajo v Mercatorju. Čeprav si prizadevajo ohraniti prav vsako prodajalno, tudi v odročnejših krajih, so morali v zadnjih desetih letih po vsej Sloveniji zapreti približno 140 malih trgovin, tako v mestih kot po vaseh.
Trgovino zaprejo, ko ne pokriva svojih stroškov
V Trgovinski zbornici Slovenije ugotavljajo, da je trgovce dodatno zdesetkala še gospodarska kriza. »Po razpoložljivih podatkih Statističnega urada ugotavljamo, da se je kriza neugodno odrazila tudi v večjem številu izbrisov poslovnih subjektov iz poslovnega registra. Število podjetij v trgovinski dejavnosti, ki so nehala poslovati, se je leta 2009 v primerjavi z letom 2008 povečalo za 4,5 odstotka,« pravijo na zbornici. Za zadnji dve leti pa ugotavljajo, da se število in njihova struktura ohranjata na približno enaki ravni. Manjša trgovska podjetja, povečini gre za samostojne podjetnike, danes med vsemi trgovci ustvarijo približno tretjino vseh prihodkov v dejavnosti.
V Mercatorju se za zaprtje prodajalne odločijo, ko trgovina kljub prizadevanjem že daljše obdobje ne pokriva svojih stroškov poslovanja. »Pred odločitvijo o zaprtju izvedemo vse ukrepe, da bi trgovino ohranili: od prilagoditve ponudbe in obratovalnega časa do oddaje v najem oziroma franšizo pa do odprodaje. Za zaprtje prodajalne se odločimo šele, ko ocenimo, da v določenem okolju ni dovolj tržnega potenciala za dolgoročnejše rentabilno poslovanje,« pojasnjujejo. Če ocenijo, da bi trgovina lokalnega podjetnika kolikor toliko donosno poslovala, mu predlagajo vključitev v njihovo franšizno mrežo. V zadnjih letih so se tako dogovorili s 64 lokalnimi trgovci, peki in mesarji. Tudi na Trgovinski zbornici Slovenije v franšiznih družbah vidijo prihodnost. Menijo, da se ta poslovni model v Sloveniji še ni dovolj uveljavil in da so na tem področju še priložnosti za uveljavitev in potencialno rast tudi mikro in malih podjetij.
Recesija je lahko za majhne prodajalne tudi pozitivna
Medtem pa trgovsko podjetje Fama iz Vipave koraka v nasprotno smer in se s trgovinami vrača na podeželje. S tem dokazuje, da so bili marsikje za zapiranje krivi tudi preveliki apetiti po zaslužku. Trenutno imajo od Cerknega do Kort 21 trgovin. »Vsako leto odpremo dve trgovini, toliko še zmoremo sami brez zadolževanja. A povpraševanje je veliko. Skoraj vsak teden me obiščejo predstavniki katere od krajevnih skupnosti, kjer bi želeli ohraniti ali odpreti trgovino,« pravi direktor družbe Aleksander Lemut. Lani so imeli 11-odstotno rast, v letošnjih mesecih 9-odstotno.
Pravi, da njihove vaške trgovine poslujejo pozitivno, ne prinašajo pa velikega dobička. In to banke hitro vidijo, ko jih prosijo za posojilo, ter se jim le lepo zahvalijo za povpraševanje. »Ker sta naši vodili skromnost in trdo delo, nam tudi to zadostuje,« pravi Lemut. Zadovoljen je, če lahko s tem pomaga tudi k ohranjanju podeželja. »V krajih, kjer so vsaj pet ali sedem kilometrov oddaljeni od velikih nakupovalnih središč, ljudje že premislijo, ali bodo sedli v avtomobil,« pravi, ko prednosti zase išče tudi v recesiji. Prednost manjših trgovin vidi tudi v osebnem poznavanju kupcev, ki je mogoče le v manjših trgovinah. In še nekaj je pri teh malih prodajalnah. Bojazen, da se ne bi mogli upreti skušnjavi in bi voziček preveč napolnili z nepotrebnim blagom, je tukaj odveč.
