Če damo v oklepaj trenutno finančno krizo in naraščanje vseh mogočih človeških ali družinskih stisk in skrbi, so bile nemara – čeprav niso bile najbolj izpostavljene – najbolj pomembne izjave, ki bi jih lahko strnili v stavek: Dovolj imamo politike zadnjih dvajsetih let, dovolj imamo slovenske države. Ta stavek zasluži resen razmislek.

Po eni strani gre za odkritosrčno izjavo predstavnikov (naslednikov, nezavednih privržencev...) vladajočega razreda, ki je vladal Slovencem petinštirideset let po drugi svetovni vojni. To je zgovorna, vendar bolj ali manj nepomembna plat. Po drugi strani gre za kritiko tistega, kar si je slovenska država dopustila ne glede na svojo neodvisnost, demokratičnost, evropska priznanja itn. Dopustila si je, pravilneje, spodbujala je – resda pod dežnikom in s podporo pravkar omenjenih naslednikov nekdanjih oblasti – pojav t.i. oligarhov, tajkunov, tovariških omrežij, ki so si polnila žepe z denarjem nezaščitenih davkoplačevalcev.

Ljubljanski in mariborski protesti vsebujejo nepremišljene, vendar tudi koristne sestavine. Lahko jih razumemo in razlagamo kot podporo vladnim reformam. Tistim, ki zaničujejo slovensko državo in njene ustanove, pa je treba postaviti vprašanje: kaj predlagate vi? Vrnitev v Jugoslavijo? V socializem? Spletna stran Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve