Lars Fiske (1966), ki velja za enega pomembnejših sodobnih avtorjev stripa, se je v Ljubljani predstavil že leta 2006 kot rezidenčni umetnik Animateke. Tokrat se v Mariboru predstavlja z razstavo in slovenskim prevodom stripovskega albuma Matjemanija (2012), ki ga je v zbirki Ambasada Strip izdal Forum Ljubljana.

Skandinavci in strip

Tako kot v večini skandinavskih držav ima strip tudi na Norveškem dolgo tradicijo, po številu bralcev stripa (glede na število prebivalcev) pa jo prekaša edinole Japonska. Domača stripovska scena se je začela razvijati že v 60. letih pod vplivom ameriških underground klasikov, pomembno vlogo pri promociji norveških avtorjev pa imajo predvsem neodvisne založbe, med njimi tudi založba No Comprendo Press, katere varovanec je Lars Fiske.

Fiske se je s stripom začel ukvarjati že pri rosnih dvanajstih letih, pri 15 letih je prodal svoj prvi strip, navdih pa je takrat iskal predvsem v Hergéjevih albumih o Tintinu, saj je tako rekoč zrasel s stripi tega belgijskega avtorja. Kot se spominja, mu je »mama vsak teden kupila nekaj stripov in še preden sem znal dobro brati, sem 'prebiral' oziroma gledal stripe«. Prvim korakom na področju likovnega ustvarjanja je sledil študij grafičnega dizajna in ilustracije na Konstfackskolan v švedskem Stockholmu in nato še specializacija na šoli za dizajn Otis/Parason v Los Angelesu. Svojo profesionalno pot je začel kot ilustrator pri norveški glasbeni reviji Nye Takter, ilustracije in stripe je redno objavljal tudi v različnih stripovskih revijah, že na začetku 90. let pa se je usmeril v izdelavo interaktivnih stripov za objavo na internetu. Danes živi in dela v Oslu, kjer v svojem studiu pripravlja stripovske albume, otroške slikanice in ilustracije za številne knjige, časopise in revije.

Prepoznaven avtorski podpis

Ne glede na njegov zelo širok ustvarjalni opus nosijo vsi Fiskejevi projekti značilen avtorjev podpis – to je prepoznaven risarski stil – kar pokaže tudi razstava v Kinu Udarnik. Prvi del razstave predstavlja že omenjeni album Matjemanija, ki ga je avtor začel ustvarjati v najstniških letih in ga dokončal pred dvema letoma, drugi del razstave pa je osredotočen na Fiskejev zadnji projekt Herr Merz.

Po Fiskejevih besedah je trilogija Matjemanija satira o pesniškem, umetniškem in intelektualnem svetu, naslovni junak pa je nesrečni pesnik Matje. Prvi stripi o Matjeju so bili po avtorjevih besedah zelo osebni, predvsem pa alternativni, saj se je takrat zelo trudil, da bi bila njegova dela čim manj komercialna. »Bil sem najstnik in bil sem prepričan, da ustvarjam avantgardno umetnost. Sčasoma pa sta se spremenila tako vsebina kot tudi vizualna podoba stripov.« Povsem drugačno zasnovo ima njegov eksperimentalni projekt Herr Merz, risana biografija nemškega dadaista Kurta Schwittersa, v kateri je Fiske združil svoj in Schwittersov risarski stil. O nastajanju tega projekta je avtor povedal: »Včasih so me navduševali le stripi drugih avtorjev, zdaj pa me navdihujejo vse vrste umetniških izražanj. Mislim, da to najbolj nazorno pokaže prav moj zadnji projekt o nemškem umetniku Kurtu Schwittersu, katerega vizualni stil in besede uporabljam, da povem svojo zgodbo.«